četrtek, 21. 11. 2019

Nevidna oblika drugačnosti

Gluhota je nevidna motnja, ki jo opazimo šele, ko pridemo v stik z gluho osebo. Lahko bi rekli, da tak človek zmore vse, samo sliši ne. So zato slabše vključeni v družbo? So diskriminirani?
avtorica: Tanja Giuliatti Davinić, Srednja zdravstvena šola Ljubljana

Čeprav je Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika že dolga leta v veljavi, nekateri še ne vedo, da imajo gluhi pravico do uporabe jezika, ki ga razumejo, pa naj bo to v pisni obliki, v branju z ustnic ali pa v tolmaču. Izbira je njihova.
Kdo koga razume? Razumeti mora gluha oseba, ki denimo potrebuje informacije ali razlago. Tudi vprašanje: »Ali znate brati z ustnic?« včasih ni ustrezno, saj je treba pomisliti tudi na to, da nekateri slabše vidijo ali da ne znajo brati z ustnic. Branje z ustnic zahteva precej koncentracije, ne smeš umakniti pogleda z ustnic sogovorca, govoreči mora govoriti počasi, razločno, uporabljati mora kratke stavke, jasne besede. Če ima sogovornik brado ali žvečilni, je takoj slabše. Ko se pogovarjamo z gluho osebo, poskusimo biti razumevajoči, tolerantni, potrpežljivi. Hitrost govora naj bo počasnejša in razumljiva. Govorimo počasi in razločno. Ne pačimo se. Ne kričimo, saj gluhi ne slišijo, samo vidijo našo mimiko in jo narobe razumejo. V primeru nerazumevanja najprej preverimo oddaljenost, obrnemo se tako, da svetloba pade na naš obraz in da ne oslepimo gluhega z močno svetlobo. Ne obračamo glave stran, saj tako gluhi izgubi stik. Gluhemu sogovorniku vedno gledamo v obraz; če gluha oseba vseeno ni razumela našega sporočila, ga ponovimo, zapišemo na papir ali pokličemo tolmača. Pomembno je, da ne odločamo v imenu gluhe osebe, naj se sama odloči, kaj ji je pomembno in kakšen način komunikacije želi.

Že na začetku svoje poklicne poti sem se na Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani odločila, da bom dijakom, bodočim zdravstvenim delavcem približala gluhoto, predstavila komunikacijo z gluhimi in naglušnimi, da bodo lažje premagovali začetno tremo ob stiku z gluhimi pacienti. »Delavnica se mi je zdela poučna, zanimiva ter zabavna,« je povedal Cene, ki se je udeležil delavnice. »Bilo nam je všeč, ker so bili z nami mladi, saj smo se lahko bolj sproščeno pogovarjali. Naučili smo se stvari, ki nam bodo prišle prav. Veliko smo se tudi nasmejali.«

»Čutim veter na obrazu, čeprav sem gluha, čutim ptičje prhutanje s krili, čeprav ne slišim ptičjega petja, čutim igranje klavirja, saj igra moja vnukinja, seže mi do srca, čeprav sem gluha. Moja glasba je tišina, stalna spremljevalka mojega življenja. Ne dopustite, da smo zato vsak na svoji strani. Čutim vaš nasmeh in prijazno gesto. Enako kot vi znam ljubiti. Le dopustite mi biti jaz, čeprav vas ne slišim.« Veronika

Ker pa se še pojavlja nevednost, sem se vključila v projekt MoST – Model skupnostnega pristopa za krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju v lokalnih skupnostih. Na enodnevnih usposabljanjih želimo predstaviti osnove sporazumevanja z gluhimi osebami, predstavljamo delo s tolmačem slovenskega znakovnega jezika v praksi, predstavljamo pripomočke za naglušne, njihovo rabo ter vpliv na komuniciranje, prav tako pa jih seznanimo z različnimi načini komuniciranja v ambulantah in na terenu.

Gluh pacient tudi bolečino izraža na besedni in nebesedni način. Poskusimo prepoznati bolečino, saj s tem odstranimo možnost za napake in pridobimo večje zaupanje.

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je maja letos podala predlog za umestitev slovenskega znakovnega jezika v ustavo. Z umestitvijo slovenskega znakovnega jezika v ustavo želijo, da država prizna slovenski znakovni jezik kot avtohton jezik skupnosti uporabnikov slovenskega znakovnega jezika, da je država zavezana oblikovati in izvajati jezikovno politiko, s katero varuje in razvija slovenski znakovni jezik z namenom polnega in učinkovitega sodelovanja v družbi osebam, ki zaradi invalidnosti uporabljajo ta jezik.

Prav tako pa je na pobudo programa Nacionalnega insituta za varovanje zdravja SVIT izšel priročnik za zdravstvene delavce Kako ravnati v stikih z osebami z okvarami sluha, saj smo želeli pripomoči k lažjemu sporazumevanju med zdravstvenimi delavci in osebami z okvarami sluha. Dosegljiv je na www.program-svit.si/za-zdravstvene-delavce/strokovna-knjiznica/ 

ENOROČNA ABECEDA
Enoročna abeceda