sreda, 19. 12. 2018

Ples je naravno gibanje

Ni prav veliko plesnih učiteljev, ki bi jim postavili spomenik. Toda Ljubljana je v tem nekaj posebnega, saj je pred šestimi leti pred stavbo Kazine odkrila spomenik plesnemu mojstru Adolfu Jenku ob 110. obletnici njegovega rojstva.
Avtor: Miha Štamcar

Zanj pravijo, da je vzgojil več kot 100 plesnih vaditeljev in učiteljev, v njegovi plesni šoli pa se je v nekaj desetletjih zvrstilo več kot 220 tisoč učencev. Mojster Jenko velja za pionirja plesne vzgoje, tekmovalnega plesa in plesne kulture. Čeprav je od njegove smrti že 33 let, ima nemalo zaslug, da je športni ples še danes ena najbolj priljubljenih dejavnosti med mladimi. Tudi v Ljubljani.

Korenine prvega plesnega tekmovanja na Slovenskem segajo v leto 1927, ko je bilo v Unionski dvorani organizirano prvo tekmovanje, šest let pozneje pa je prav Adolf Jenko ustanovil prvi plesni športni klub PSK. Ko je po drugi svetovni vojni takratna oblast ukinila Plesno šolo Jenko, je število plesnih parov znatno upadlo. A ne za dolgo, kmalu so trije ljubljanski klubi (SKUD Tine Rožanc, Ljubljanski plesni krožek in Akademski plesni klub) skupaj z mariborskim KUD-om Jože Hermanko ustanovili Plesno zvezo Slovenije: za športni ples ni bilo več ovir. Danes ob standardnih in latinskoameriških plesih tekmujejo še v akrobatskem rokenrolu in v modernih tekmovalnih plesih.

V Ljubljani je delujočih nemalo klubov, ki se ukvarjajo s športnim plesom, še več je plesnih društev, katerih osnovna dejavnost je učenje plesa. Običajno poučujejo standardne (angleški in dunajski valček, tango, slowfox, quickstep) in latinskoamerške plese (samba, ča ča ča, rumba, paso doble in jive). V zadnjem času je vse več zanimanja tudi za akrobatski rokenrol ter druge moderne tekmovalne plese (disco, hip hop, electric bogie, break dance, street jazz, show dance, step, trendy, jazz balet, house, clubbing in modern jazz).

Najstarejša je Kazina

»Plesni klub Kazina ima že več kot 50-letno tradicijo in je ob plesni šoli in rekreativnem plesu aktiven pri skoraj vseh tekmovalnih plesih. Veliko naših učencev uspešno nadaljuje svoje projekte in šole, kar samo potrjuje kakovost našega dela. Naš osnovni namen ni le vrhunski tekmovalni ples, saj gredo mnogi naši plesalci na ugledne plesne akademije povsod po svetu, kar pomeni, da dobro skrbimo za vzgojo plesalcev od mladih nog. Ni treba, da so vsi vrhunski tekmovalci ali da plešejo na svetovnih odrih, že s tem, da v odrasli dobi in starejših letih plešejo za rekreacijo, smo dosegli svoj namen,« je prepričana Silvestra Perčič, vodja šole v Kazini, ki ob tem poudarja, da je ples nekaj naravnega, nekaj, kar obvladamo od rojstva naprej.

»Ples je v nas samih, je del nas, že s trenutkom, ko se rodimo. Če gledate katerega koli otroka, boste videli, da pleše, predsodki se pojavijo pozneje. Eno od poslanstev Kazine je, da spomnimo ljudi, da je ples popolnoma naravno gibanje in da ni nič takšnega, česar se ne bi mogli naučiti. Naše metode dela so prijazne ljudem,« pravi Silvestra Perčič, ki je v Kazini že 35 let. Že od samega začetka domujejo na Kongresnem trgu, medtem ko tekmovalni del njihovega programa trenira v dvorani Ilirije na Vodnikovi ulici. »Kam se bo kdo usmeril, je stvar posameznika. Nekateri se nam pridružijo že pri treh letih, drugi pozneje, predvsem pa ne smemo pozabiti, da je ples tudi oblika rekreacije, druženja, kar ljudje vse bolj odkrivajo in samo veseli smo lahko, da je tako.«

Nika Kljun, najbolj znano ime Bolera

Kazina je najstarejši ljubljanski klub, a Bolero je najbolj množično obiskan in na tekmovalnem področju v modernem tekmovalnem plesu tudi najuspešnejši. Na septembrskem svetovnem prvenstvu v show danceu so v Pragi osvojili veliko številko prvih mest, zato jih je ob koncu novembra v Mestni hiši sprejel tudi ljubljanski župan Zoran Janković.

»V tem šolskem letu slavimo 30-letnico delovanja. Imamo okoli 300 tekmovalcev, ki plešejo moderne tekmovalne plese, ki so v Olimpijskem komiteju Slovenije priznani kot šport. Imamo 13 redno zaposlenih, saj v okviru Bolera deluje tudi največja plesna šola v Sloveniji. Že nekaj let delamo v prostorih nekdanje Astre za Bežigradom, kjer imamo šest dvoran, dve v pritličju in štiri v drugem nadstropju. Vzpostavili smo tudi lastni sistem izobraževanja plesnih učiteljev in trenerjev, ki potem še pri Plesni zvezi Slovenije pridobijo ustrezne diplome,« je dejavnost Bolera predstavil Zoran Kljun, ob Janji Pušl njegov ustanovitelj in solastnik.

Najbolj prepoznavno ime Bolera je seveda Nika Kljun, najuspešnejša slovenska plesalka in mednarodna koreografinja, ki je uspela tudi v plesni Meki, Los Angelesu. »Če imate Niko, ki je sinonim medijske prepoznavnosti, ni težav s članstvom,« poudarja Zoran Kljun, ki je tudi predsednik Plesne zveze Slovenije. »V zadnjem času širimo prepričanje, da je ples dober tudi za zdravje, saj so različne raziskave pokazale, da zelo dobro učinkuje proti demenci. Pri plesu gre za medsebojno koordinacijo teles, potem je treba vse uskladiti z glasbo, tu so še koraki – in ko vse to seštejemo, vidimo, da morajo možgani ves čas delovati, kar je dobro za zdravje. Na tem segmentu v plesnih šolah tudi delamo, predvsem s starostniki, mladi pa se bolj usmerjajo v športne programe. Naša naloga je, da jih hkrati tudi vzgajamo, saj velik del mladosti preživijo v klubu.«

V Plesnem mestu že od prvega srčnega utripa

Tudi Plesno mesto se počasi približuje trideseti obletnici. Njegovi začetki segajo v leto 1991, ko sta Anita Vihtelič in Marko Hren organizirala prve plesne programe za otroke v Grosupljem. Sprva je bila to ena najhitreje rastočih plesnih šol s programi, namenjenimi predvsem predšolskim otrokom. Z Grosupljega sta delovanje razširila še v Ljubljano, Tržič, na Vrhniko, Logatec, Postojno in Maribor. Zdaj imata že nekaj let domovanje v Mercator centru v Šiški.

»Največ pozornosti namenjamo predšolskim otrokom. V športnem plesu pa nas vsi najbolj poznajo po akrobatskemu rokenrolu in modernih tekmovalnih plesih. Letos smo v različnih starostnih kategorijah postali evropski in svetovni prvaki. Trenerski kader sva vzgojila sama, to so plesni pedagogi, ki so se najprej dokazali z vrhunskimi rezultati kot tekmovalci, zdaj pa jim omogočava dodatno izobraževanje doma in v tujini – tako rastejo še naprej. Pomagajo nam tudi gimnastični strokovnjaki in športni psiholog,« je povedal Marko Hren, nekdanji profesionalni plesalec rokenrola pa tudi latinskoameriških plesov.

Plesno mesto se od drugih plesnih klubov razlikuje po tem, da ponuja tudi plesni pilates za nosečnice. »S sistematično vadbo pilatesa za nosečnice ohranjamo dobro telesno držo, preprečujemo in odpravljamo bolečine v hrbtu, preprečujemo pojav inkontinence ter izboljšamo ravnotežje in koordinacijo. Tovrstno vadbo priporočajo tudi različna strokovna in znanstvena združenja po celem svetu,« poudarja Anja Oman, nosilka prvega plesnega pilates programa v Sloveniji.

V Plesnem mestu organizirajo tudi družabne plese za starejše občane, trenutno je najstarejši star krepko čez 70 let, vsako leto pa pripravijo tudi novoletni žur. Letošnja tema bo nostalgija, ko bodo otroci plesali na stare skladbe iz mladosti svojih staršev ali dedkov in babic. Za delo z otroki je Anita Vahtelič prejela prestižno Jenkovo priznanje.

Želeli bi si, da bi osnovne šole imele več razumevanja

V plesnem klubu Briljantina, ki sicer nima svoje plesne šole, so se usmerili v akrobatski rokenrol. Ker želijo ta ples širiti tudi med otroki in mladino, pripravljajo otroške plesne tečaje Mini Briljantina. »Ena od naših težav je, da je v Ljubljani veliko športne ponudbe, žal pa nam na osnovnih šolah ne dovolijo, da bi se otrokom predstavili bolj celovito. To, da na šoli pustiš reklamni listek, seveda ni dovolj. Na srečo imamo dobre stike z osnovnimi šolami Trnovo, Livada in Koseze, od koder prihaja tudi večina novih članov. V zadnjih letih smo imeli veliko uspehov v formacijah, kjer smo bili dvakrat zaporedoma svetovni prvaki, v Sloveniji smo tradicionalno uspešni v klasični akrobaciji,« je dejavnost Briljantine predstavila predsednica kluba Mirjam Kerpan Izak, ki je v plesu aktivna že 30 let.

Letno organizirajo od šest do osem tekmovanj. Največje je bilo 8. decembra, ko so v dvorani OŠ Dobrava priredili zaključek svetovnega pokala v akrobatskem rokenrolu. V dveh kategorijah so imeli svoje predstavnike tudi slovenski plesalci, dan pozneje pa je bil na sporedu še tradicionalni memorial Primoža Bizilja, že sedemnajsti po vrsti.

Medtem ko se je plesni klub Briljantina v glavnem usmeril le v akrobatski rokenrol, so v plesnem klubu Feniks zavezani standardnim in latinskoameriškim plesom. Na tem področju so zelo uspešni, a tudi Nataša Ambrož, ki je z Blažem Pocajtom, Matejem Krajcerjem in Marijanom Frasom pred trinajstimi leti nadaljevala zapuščino pokojnega Tomaža Ambroža, bi si želela, da bi jih šole bolj podpirale.»Zelo težko je priti v šole, da bi predstavili svojo dejavnost. Na Hrvaškem je to bolj množično, ker imajo ta dostop, pri nas je to težje. Vedeti moramo, da je ples naravno gibanje, zato bi bilo dobro, če bi se tega zavedali tudi v šolstvu. Ples je pomemben za socializacijo otrok posamično in v skupini, z nasprotnim spolom, otroci s plesom pridobijo socialne veščine, ki jih morda v drugih športih ni. Hkrati se učijo tudi, kako obvladati strah pred javnim nastopanjem in sodelovati s partnerjem, se pravi veščin, ki jih potrebujejo vse življenje,« je poudarila Nataša Ambrož.

Seveda omenjeni klubi niso vsi plesni klubi, ki delujejo v Ljubljani, še več pa je plesnih šol. Izbire je veliko, potreben je le pogum, kajti – kot je dejala večina naših sogovornikov – ples je popolnoma naravno gibanje, ki veliko pripomore k zdravemu načinu življenja.