torek, 22. 5. 2018

Podeželje v mestu

Za Ljubljano se zdi, da je v svoji celovitosti in funkcionalnosti mesto, ki je samozadostno in neodvisno od podeželja. Vendar je ravno podeželje tisto, ki mesto oskrbuje z naravnimi viri in pridelki ter mu omogoča demografsko raznolikost.
Avtorica: Maša Cvar

Prehod med mestom in podeželjem ni tanka meja, ko sive ceste zamenja rjava prst na njivah in vrtovih, temveč območje povezovanja med njima, saj le to ustvarja napredek. Največkrat so mladi tisti, ki so gonilo sprememb, delujejo povezovalno ter vidijo potencial tam, kjer ga odrasli ne. Marko Klemen je eden izmed takšnih mladih. Prepoznal je kakovost dveh vasi ljubljanskega Posavja, Savelj in Kleč, ki ležita med severno mestno obvoznico in reko Savo ter sta le 5 km oddaljeni od središča mesta Ljubljana. Z Markom Klemnom, mag. inž. krajinske arhitekture, smo se pogovarjali o njegovem projektu Moje Kleče. Moje Savlje.

Moje Kleče. Moje Savlje je projekt, ki se je začel leta 2016. Kakšen je njegov namen?

S celotnim projektom Moje Kleče. Moje Savlje, kamor spada tudi Infomap, želim odgovoriti na vprašanja, kako ohraniti in razvijati območje ljubljanskega Posavja za dobrobit lokalnih prebivalcev. Ob tem želim ohranjati bogato kulturno dediščino, znanje in značilnosti prostora ter vse skupaj predstaviti lokalnim prebivalcem pa tudi potencialnim obiskovalcem. S svojo podobo in drugačno identiteto, ki se kaže v podobi kraja, dejavnostih, šegah in navadah, vasi ljubljanskega Posavja postajajo zanimivo okolje za bivanje in kakovostno preživljanje prostega časa.

Kako je nastal Infomap, od kod ideja?

Infomap je nastajal na projektnih delavnicah v organizaciji Partnerstva za zeleno Ljubljano, kjer je na natečaju Soustvarjaj zeleno Ljubljano – Kaj je dobro in kaj je lahko še boljše? osvojil prvo mesto in možnost izvedbe. Ob izdelavi magistrske naloge (Revitalizacija vasi Kleče in Savlje; prenova in razvoj), katere projektna osnova je postal, je bil Infomap tudi testiran, dopolnjen in nadgrajen. Vasi Kleče in Savlje sta ob izvajanju projekta postali laboratorija v resničnem življenju, kjer se z iniciranim poskusom rešitve želi doseči razvoj turistične dejavnosti in pridobivanje znanj, ki jih črpamo iz okolja, kjer se projekt izvaja.

Kakšne informacije lahko najdemo na tvojem zemljevidu?

Infomap je priročen informativni žepni zemljevid, ki vsebuje prostorske, zgodovinske in vsebinske podatke o Klečah in Savljah. Zemljevid zasleduje cilj krepitve lokalne identitete in prepoznavnosti ter doprinese k razvoju kraja. Projekt povezuje domačine in obiskovalce, išče povezave med vsebinami in programi, krepi odnose, ohranja in raziskuje dediščino kraja, razvoj ekološkega kmetovanja ter prodajo lokalnih pridelkov in produktov. Posledično lahko odpira nova delovna mesta. Projekt ozavešča in izobražuje o pomenu kakovostnega okolja.

Zakaj si se odločil predstaviti ravno ti dve vasi, Kleče in Savlje? Kako se razlikujeta od ostalih slovenskih vasi?

Preprosto, ker sta polni zgodb, na katere pozabljamo. To sta vasi, kjer črpamo pitno vodo, tja so meščani ob nedeljah hodili na žabje krake, tam pridelujejo posavski špeh in kislo zelje, tam je nekoč tekla meja med Nemčijo in Italijo in je stala celo nemška železnica. Tu je Avsenik napisal »Na Golici« in tu še danes prirejajo tradicionalno posavsko »štehvanje«. Sta pa to tudi vasici, kjer lahko odkrijemo množico razvojnih potencialov. Ti se kažejo v razvoju ekološkega kmetovanja, dediščinskem turizmu, ponudbi lokalne kulinarike, razvoju športno-rekreacijskih območij, pa tudi dogodkih lokalnega pomena.

Vsako naselje, kraj ali mesto se skozi čas spreminja. Kaj se je v vaseh spremenilo?

Razvoj vasi Kleče in Savlje je v zadnjih letih potekal stihijsko, glede na trenutne potrebe. Prav tako je razvoj zaradi prisotnosti kmetijskih površin in varovanja vodnega vira omejen. Naselji imata prometne probleme in degradiran stavbni fond, zato sta potrebni celostne prenove. Območje je v zadnjem času spremenilo svoje socialne in demografske značilnosti; pospešeno se je pričelo opuščanje kmetijstva, posledično se je spremenila raba prostora ter se po prisotnosti novih investitorjev in prebivalcev tudi gospodarsko in ekonomsko preobrazilo. Toda vasi kažeta specifične lastnosti in edinstveno podobo, ki lahko z revitalizacijo postanejo okolje prepleta tradicionalnih oblik rabe prostora in okolje, kjer je možna visoka kakovost bivanja. Z edinstveno podobo in ponudbo kraja ustvarimo okolje, ki je privlačno tako za življenje in delo lokalnih prebivalcev kot turiste in obiskovalce.

Kakšen je razvojni potencial v vaseh?

Čeprav se zdi, da je podeželje nekdaj, ponekod pa še vedno, izključno domena kmetijskega sektorja, se bolj kot kdajkoli prej kažejo njegove večfunkcijske lastnosti. Na podeželju se veča prisotnost nekmetijskih dejavnosti terciarnega in kvartarnega sektorja, kot so turizem, rekreacija ali trgovina. Potrebno je usklajeno in uspešno izvajanje okoljskih, gospodarskih in družbeno-kulturnih aktivnosti, ki podeželskim prebivalcem omogočajo kakovostno bivanje in vsesplošno blagostanje. Razvoj podeželja mora upoštevati značilnosti in krepiti lokalno identiteto območja ob naslonitvi na naravno in kulturno dediščino. To lahko dosežemo z izkoriščanjem endogenih lokalnih razvojnih potencialov, z vzdržno rabo naravnih virov in povezavami z mestom.

Kako vidiš prihodnost projekta?

Za uspeh projekta je potrebna samoiniciativnost domačinov, ki bodo svojemu kraju dvignili konkurenčnost s kakovostno ponudbo. Vse to se bo odražalo v podobi kraja, ki bo imel značilnosti in kakovosti dobrega bivalnega okolja. Infomap želi postati pilotni projekt, ki s pridobljenim znanjem kaže, kako obuditi kraje in jim dati nov pomen. Sam si želim, da bi projekt odprl razpravo in pokazal, ali je taka oblika turizma sploh primerna za razvoj kraja in ali nanj pozitivno vpliva. Učinki, ki jih bo na razvoj in prenovo obravnavanega območja imel moj aplikativni projekt, bodo vidni šele čez nekaj časa. Zavedam se, da nastali projekt ne rešuje problemov in ne izkorišča potencialov obravnavanih vasi v celoti. Glede na to, da je območje obravnave moj domači kraj in mi je njegovo delovanje znano, menim, da bo za uspeh projekta potrebno nadaljnje izvajanje akcij, ki bodo imele pozitivne učinke in bodo s svojimi rezultati ugodno vplivale predvsem na domačine pa tudi obiskovalce. Kljub trenutnemu stihijskemu razvoju območja še ostaja upanje in priložnost, da se ohrani znanje, veščine, vezi in zgodbe vasi ter se jih primerno spoji s sodobnim načinom življenja.