petek, 13. 12. 2019

Pogovor z županom Zoranom Jankovićem

»Najlepše mesto na svetu smo zaradi ljudi v Ljubljani, kjer živimo skupaj in spoštujemo vse različnosti«
Avtor: dr. Uroš Grilc

Župan, po čem vam bo leto 2019 ostalo v spominu? 

Kar nekaj stvari moram omeniti. Predvsem mi bo iztekajoče se leto ostalo v spominu po dobrem razumevanju v moji družini, po silnem veselju in ponosu na vnukinji in vnuka. Potem me navdušuje izredna energija mojih sodelavk in sodelavcev v celotni mestni družini – ponosen sem na njihovo kakovost in ustvarjalnost. Vsak od njih bi lahko kadarkoli svoje delo nadaljeval v kateremkoli zasebnem podjetju. Konkurenčnost in pogum, to imajo podjetja in zavodi, ki delujejo pod okriljem Mestne občine Ljubljana. Nadalje bi navedel, da se med Ljubljančankami in Ljubljančani dobro počutim in da se z veliko večino meščank in meščanov med seboj dobro razumemo in sodelujemo. Kadarkoli in kjerkoli. Poleg tega pa sem ponosen tudi na 206 projektov, ki smo jih začeli letos in ki bodo še dodatno okrepili kakovost življenja tako za občane kot za obiskovalce. In nenazadnje, leto 2019 mi bo ostalo v spominu po nerazumno potenciranih političnih in medijskih napadih, po pravem politikantskem in medijskem linču, ki sem ga doživel tako sam kot, žal, tudi moja družina.

Dotakniva se tega zadnjega. Javnost, medije in politiko je v tem letu razburjalo poslovanje oziroma postopek poenostavljene prisilne poravnave podjetij vaših sinov. Kako je vse to vplivalo na vaše delo in na vas kot župana?

Moja sinova sta polnoletna, opravilno sposobna in bosta vedno moja sinova. Boli me, kako si nekateri poslanci na priimku Janković nabirajo svoje politične točke ter kako si nekateri mediji izberejo le eno od 262 enostavnih prisilnih poravnav in mesec dni izvajajo pogrom ter neutemeljeno razpredajo o izgubi davkoplačevalskega denarja in 29 milijonih, pri čemer se le del tega denarja, 180.000 evrov, nanaša na državna sredstva FURS-a, ki morajo biti poplačana in sploh niso del prisilne poravnave. Na žalost pri tem politiki in tendencioznim medijem pomagajo osebe v nekaterih državnih ustanovah, ki bi v resnici morale slediti stroki, ne pa zganjati politikantstva. In predstavljajte si, da se je moralo zaradi teh pritiskov državno pravobranilstvo pritožiti, v časopisu pa potem preberemo bombastičen naslov: »Država premagala družino Janković«. Pri čemer je višje sodišče zgolj vrnilo postopek na prvo stopnjo, na okrožno sodišče, ker je ugotovilo, da ni nezakonitosti, pač pa je treba popraviti manjše procesne napake. Javnost pa si seveda ob takih nestrokovnih, pretencioznih in povsem napačnih medijskih podobah ustvari temu primerno sliko. Če se je nekdo odločil, da bo od vseh 262 enostavnih prisilnih poravnav obravnaval zgolj eno, tisto, ki je povezana s priimkom Janković, potem je nekaj hudo narobe. Še posebej, ker od leta 2005 nimam z Electo nič, razen, da mi je dolžna, in se od tedaj do danes z nikomer nisem dogovarjal niti za en sam Electin posel. V vseh letih mojega županovanja sinova nista imela niti enega posla ne z občino ne z našimi podjetji in zavodi. Po vsem medijskem pogromu razumem sinovo potezo, da je za Electo holding umaknil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo.
Ne bom skrival, da sem zaradi vseh teh silovitih napadov kot oče prizadet, hkrati pa jasno povem in vsak dan dokazujem, da to v ničemer in niti za trenutek ne vpliva na moje župansko delo, ki mi je v užitek, ki me izpolnjuje in s katerim dajem od sebe najboljše, kar znam in zmorem.

foto
Župan Zoran Janković je tudi letos pred nepregledno množico obiskovalcev prižgal praznično osvetlitev Ljubljane, s katero smo vstopili v najbolj praznični mesec leta.

Leto 2019 je bilo razvojno nedvomno živahno na vseh področjih življenja v mestu, težko bi našli enega samega, kjer se ni zgodil napredek. Kateri so tisti dosežki občine v tem letu, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja občank in občanov? 

Začel bom z infrastrukturo. Ponosen sem na pridobitev evropskih sredstev, s katerimi dograjujemo kanalizacijo in povečujemo priključitev na javno kanalizacijsko omrežje na 98 %, pri čemer je ta priključitev danes 88-odstotna, leta 2007, ob začetku mojega prvega mandata, pa je znašala 68 %. Da bomo ta problem reševali skupaj s sosednjima občinama Medvode in Vodice, je izrednega pomena, ob tem pa celovito obnavljamo obsežno cestno infrastrukturo. Evropska sredstva smo pridobili tudi za širitev kolesarskih stez, veselim se širitve BicikLJa. Leto 2019 je pomembno za prihodnost ogrevanja, saj v Energetiki Ljubljana pričenjamo investicijo za prehod na plin kot zeleni vir.
Težko se odločim, katere prenovljene ceste so prinesle največjo spremembo: Trubarjeva cesta je postala resnično atraktivna, še večja je sprememba na Poljanski, ki je sedaj za udeležence v prometu prijaznejša. Litijska cesta je bila velik projekt. Veseli me zaključek prenove cest v kareju med Tivolsko in Slovensko, pa seveda nove ceste v Savljah, Stožicah, na Vevčah, na območju BTC, da ne naštevam v nedogled. Občani, ki živijo ob teh cestah, vedo, kaj so dobili. Je pa dejstvo, da takšna temeljita in kompleksna gradnja pomeni, da je potrebno tudi potrpeti in se prilagoditi. In naslednji dve leti pride na vrsto še približno 200 cest. Dokončali smo obnovo prvih 20 km cest, sledi druga faza 32 km in potem tretja 36 km. Smo torej nekje na četrtini obnove cestne infrastrukture, ki bo skupaj zajela 261 cest in ulic samo iz projekta aglomeracij ter dodatno še 40 cest ostalih prenov.
Na področju kulture je na prvem mestu Cukrarna, katere prenova je v polnem teku, spremljamo preobrazbo ne le mogočne stavbe kulturne dediščine, temveč pravo preobrazbo območja od Ambroževega trga pa vse do Živinozdravniške ulice. V letu 2019 so bili narejeni pomembni koraki za izgradnjo Minipleksa mestnega kina, za obnovo Križank ter, kot češnja na torti, tudi poteze za dograditev Baragovega semenišča. Komaj čakam, še bolj pa najbrž stanovalci na Trubarjevi, da se dokončno razplete sodna saga glede Tovarne Rog in da pričnemo graditi Center Rog, ki bo na področju oblikovanja in kreativnih industrij pomembna pridobitev za Ljubljano.
V športu izpostavljam novi nogometni igrišči v Stožicah, pričakujemo tudi gradbeno dovoljenje za bazena Ilirija in Vevče ter za atletski center v Šiški.
Najmočnejši smo bili na področju izobraževanja. Vse šolske objekte smo statično pregledali in v prihodnjem letu bomo statično sanirali še zadnji dve šoli, tako da bo prav vseh 48 varnih. Na prvi šolski dan smo odprli prenovljene šole Vodmat, Poljane in Rudnik, kasneje igrišča na OŠ Maksa Pečarja in Franceta Bevka, pred kratkim prenovljen Konzervatorij za glasbo in balet, ki je pridobil vrhunsko dvorano in prostoren ter zelo uporaben atrij. Aktiv ravnateljev osnovnih šol izredno dobro dela, prav veselim se nastajajoče strategije za področje izobraževanja za novo obdobje. Zaključena je obnova Zdravstvenega doma Bežigrad, res me veseli, da so storitve Lekarne Ljubljana med občani izredno lepo sprejete, tako v mestni kot v sosednjih občinah, kjer je Lekarna Ljubljana prisotna, in obenem mi je žal nekaterih polen Lekarniške zbornice. Tik pred zaključkom je obnova zavetišča za živali v Gmajnicah, zaključili smo obsežno širitev pokopališča Polje, gradimo novi del pokopališča Žale, zgradili smo 67 novih neprofitnih stanovanj v soseski Polje IV, v teku je gradnja 174 neprofitnih stanovanj na Brdu. Skratka, dogajalo se je res veliko, lahko bi še našteval.

Izgradnja kanala C0 od vzhodne obvoznice do čistilne naprave Brod, vključno z vsemi sekundarnimi kanali iz črpališč Mala vas, Tomačevo, Jarše ter iz naselij Ježica in Sneberje, pomeni 12,1 km novega voda. Projekt razburja javnost na točki vodonosnika Kleče. Skrb za pitno vodo resnično zadeva vsakogar, ki živi v Ljubljani, zato že vsak dvom v njeno ogrožanje vzbuja nelagodje. Vseskozi zagotavljate, da gre pri tem delu izgradnje kanala za nadstandardne gradbene in konstrukcijske prijeme, da se zagotovi maksimalna varnost pitne vode.

Drži. Tudi sam sem Ljubljančan, in tudi ko ne bom župan, bom Ljubljančan, ki pije pitno vodo iz pipe. Na kraj pameti mi ne pade, da bi kakorkoli ogrozil čisto vodo zase in za svoje vnuke. Trasa je bila postavljena že leta 1991, nismo si je mi izmislili, a kljub preverjanju morebitnih alternativ se je ta trasa tudi danes izkazala za najboljšo. Traso je določil takratni župan desne politične opcije, Jože Strgar, v tistem času je bil direktor VO-KA Anton Kranjc iz vrst NSi, po tistem se trasa nikoli ni spreminjala, ne glede na to, ali so bile vlade Republike Slovenije usmerjene levo ali desno.
Naj najprej poudarim, da z izgradnjo kanala na tem območju odpravljamo sedanje tveganje za onesnaženost, za katero so odgovorni tudi nekateri izmed protestnikov. Projekt je bil večkrat obravnavan in potrjen na Mestnem svetu. Za 12 km imamo pridobljena pravnomočna gradbena dovoljenja, dvakrat smo uspešno prestali kontrolo evropske agencije JASPERS, potem pa se je zgodilo, kot je očitno to pri nas v navadi, da je stranka SDS vložila pritožbo v Bruslju, s čimer je Ljubljančankam in Ljubljančanom odvzela eno leto in tako rušila projekt.
Vendar gre pri tem projektu za najvišje standarde varnosti, tako glede uporabljenih najsodobnejših materialov kot glede aktivnega monitoringa s kamerami. Odločili smo se za dodatno gradnjo betonske kinete, ki bo objemala cevi hobas, pri čemer ima kineta kar štiri varnostne plasti. Gre za sistem, ki bo omogočal popoln nadzor nad dogajanjem v kanalu, tako z merjenjem nivoja odplak kot tudi s kamerami, vključno z možnostjo zaprtja sistema, saj bo denimo sedanja čistilna naprava Brod po začetku delovanja kanala postala zadrževalnik. V tem trenutku je dokončanih 8 km kanala. Se pravi skupno več kot 65 %; v Medvodah 80 %, v Vodicah pa 50 %. V sosednjih občinah bomo ukinili 1.600 greznic, katerih odplake tečejo proti Ljubljani, ker sta obe občini gorvodno.
Pa tudi zahteva 13-ih podpisanih mestnih svetnikov iz vrst SDS, NSi in LMŠ, da se kanal C0 premakne na Celovško cesto, je v praksi neizvedljiva. Si prestavljate, da bi v tem primeru čistilno napravo gradili pri hotelu Lev?!
Poudarjam, da sedaj nečistoča v zemljo in podtalnico uhaja iz 4.500-tih greznic. Z izgradnjo kanalizacijskega omrežja pa bomo to preprečili in še bolje poskrbeli za čisto pitno vodo. In ne obratno, kot skušajo nekateri prikazati. Skorajda vsa Ljubljana je na vodovarstvenem območju, že 30 let je kanalizacija pod Severno obvoznico na enakem območju, pa tega nihče ne problematizira.

Dediščina Ljubljane, Zelene prestolnice 2016, mesto zavezuje k zelenemu razmišljanju. Pred kratkim izvedena Borza lokalnih živil povezuje lokalne pridelovalce hrane in prisega na čim krajše nabavne verige; plastične vrečke vse bolj izginjajo iz poslovanja mestne družine, pred dnevi je k temu pristopilo tudi Lutkovno gledališče Ljubljana in še bi lahko naštevali. Izstopa pa 17 novih hibridnih avtobusov in 16 primestnih avtobusov, ki so letošnja velika investicija za Ljubljanski potniški promet. Kako gledate na prihodnost javnega prometa v mestu?

Sosednje občine, Grosuplje, Škofljica, Ig, Brezovica, Medvode in ostale, so zelo hvaležne za dodatne linije, ki jih je uvedel LPP, kar je nedvomno dober znak za boljši promet v regiji. To je velika pridobitev predvsem za starostnike in šolarje, saj imajo tako pomembno olajšan dostop do prestolnice. Čakamo, da bodo električni avtobusi dovolj zmogljivi, da bodo vozili ves dan brez dodatnega polnjenja baterije, ne glede na zunanje temperature. Že sedaj načrtujemo 40.000 m2 sončnih celic na strehi garaže LPP-ja, s katerimi bomo pridobivali električno energijo za avtobuse. So pa nekateri ukrepi za dolgoročno urejanje prometa tudi takšni, ki spreminjajo navade.
Del potnikov iz mestnih avtobusov se je preselil med kolesarje in pešce, zato smo povečali območja za pešce in razširili sistem izposoje koles BicikeLJ. Uporaba slednjega nenehno raste, zato večamo število postaj in koles. Vsako kolo v sistemu je v povprečju izposojeno osemkrat na dan, 22. oktobra letos pa smo zabeležili rekordnih 6.387 izposoj koles.
Zelo sem ponosen na to, da raste tudi izposoja električnih avtomobilov v sistemu souporabe car sharing. Objektiven problem je, da v Ljubljano vsak dan vstopi 120.000 avtomobilov in da je v 90 % primerov v vozilu le voznik. Rešitev? Razvoj železnice, boljše medkrajevne avtobusne povezave, več linij in pogostejše linije, seveda pa brez spreminjanja naših potovalnih navad ne bo šlo.

Poslovanje LPP je nedvomno zahtevno, v letu 2018 poslovni izid izkazuje 6,7 milijona minusa.

Ključni razlog je bruto višina stroškov za plače za leti 2018 in 2019, saj se je ta povečala zaradi sklepa sodišča in plačila prispevkov za poklicno zavarovanje voznikom od leta 2013. Letni strošek plač v LPP-ju je 29 milijonov evrov. Ob tem potrebujejo 4 milijone evrov letno za dizelsko gorivo, 2 milijona evrov za plin. Od prodanih vozovnic v mestnem prometu LPP na leto prejme 20 milijonov evrov, 4 milijone v primestnem prometu, mesto letos prispeva 14,5 milijona evrov, država 8 milijonov in sosednje občine 1,5 milijona. Po zaslugi tako visokih subvencij bo podjetje poslovalo pozitivno, in to se bo zgodilo že konec letošnjega leta. Naj poudarim, da je tožbo vložilo 53 voznikov, vendar smo se odločili, da prispevek za poklicno zavarovanje poravnamo vsem voznikom. In še to, LPP ima res odlične voznike, zelo sem ponosen nanje.

Leto je prineslo še eno spremembo pri delovanju javnih podjetij, in sicer združitev javnih podjetij VO-KA in Snaga.

Združitev obeh podjetij je bila povsem racionalno dejanje. Uredili smo kapitalsko ustreznost, saj so bile v Snagi s tem težave, in poleg tega nam ni bilo treba vlagati v izgradnjo nove poslovne stavbe za Snago, saj smo vse sodelavce iz uprave preselili na Verovškovo. In kar je še posebej pomembno: na območju Snage na Povšetovi ulici smo pridobili prostor, ki bo namenjen izgradnji novih 500 neprofitnih stanovanj.

Kateri so ključni mestni projekti v letu 2020?

Nadaljujemo začete velike projekte. Vsekakor bomo v 2020 postavili streho v Križankah, nadaljevali z gradnjo Centra Rog, ki je bila leta 2016 zaustavljena in so nam jo preprečevali začasni uporabniki ter nerazumno dolgi postopki na sodišču. Čaka nas začetek gradnje atletskega stadiona ter kopališč Ilirija in Vevče. Pričeli bomo graditi četrtno skupnost Golovec. Do konca tega mandata bomo dokončali še gradnjo pokopališč Vič in Šentvid, Zdravstveni dom Jarše s četrtno skupnostjo, pa četrtne skupnosti Vič, Rudnik in Šmarna gora, za vse to bomo pridobili potrebno dokumentacijo že v letu 2020.
Moja srčna želja pa je, da se do konca mandata dokončajo štirje projekti, ki so tako ali drugače zastali in so izrednega pomena za Ljubljano: trgovski del Stožic, želim si, da zasebni investitor pritisne piko na i temu projektu, da se končno pridobi gradbeno dovoljenje za obnovo Plečnikovega stadiona in da lahko Joc Pečečnik začne graditi, da se celostno prenovita glavna železniška in avtobusna postaja in da končno dobimo gradbeno dovoljenje za obnovo glavne tržnice in dograditev Mahrove hiše.
In seveda, da Ljubljana prejme naziv Evropska prestolnica kulture za leto 2025.

Ljubljana je očitno v tem obdobju magnet za večje zasebne investicije. Ne le najbolj pričakovana vseh trgovin, Ikea, tudi gradnja novih hotelov napoveduje, da bo Ljubljana rasla. Kaj glede tega napovedujete za naslednje obdobje?

In še bo rasla. V letu 2020 se bo v Ljubljani pričela gradnja novih 1.000 hotelskih sob. Zlatarna Celje gradi 300 sob nasproti hotela Intercontinental, Jože Anderlič gradi 120 sob v novem Kolizeju in 150 dodatnih sob v hotelu Mons, Izet Rastoder čaka na gradbeno dovoljenje za hotel Bellevue s 120 sobami, na območju nekdanjega Šumija bo 150 hotelskih sob ... Pričela se bo gradnja vsaj 2.000 zasebnih stanovanj, kar bo vplivalo tudi na znižanje tržne cene. Pred odprtjem je velik center Spar v Šiški, gradi se Ikea, projektira se nov Mercatorjev logistični center itd.

Vaš stik z občani je še naprej zelo neposreden. Občanke in občani imajo možnost, da vas vsak prvi torek v mesecu s svojimi težavami in pobudami obiščejo na dnevih odprtih vrat. Kaj so bile glavne teme, ki so jih občani izpostavljali v letu 2019?

Zame so ti stiki res dragoceni. Brez dvoma je prevladujoča tema srečanj z občani stanovanjska problematika, in to od čisto konkretnih vprašanj do denimo trenutno aktualnih vprašanj glede sprememb urbanističnega prostorskega plana – na zadnjo razgrnitev smo prejeli 1500 pobud. Na drugem mestu so vprašanja glede zaposlitev, na tretjem pa socialne pomoči. Sicer pa občanke in občani odpirajo celo paleto tem: od vpisov v vrtce do sosedskih sporov. Marsikdo pa pride tudi samo zato, da pohvali naš trud. In čeprav sem na teh srečanjih z občani velikokrat od 14. ure pa vse do pozne noči in četudi dan odprtih vrat vsak mesec traja kar dva dni, me stiki z občani na poseben način bogatijo in krepijo. Doslej me je tako obiskalo že skoraj 29.000 občank in občanov.

V novem letu vsem želim zdravja, sreče, veselja, zadovoljstva, tovarištva in solidarnosti. Dokazujmo vsak dan, tako sami sebi kot vsem tistim, ki prihajajo k nam, da smo najlepše mesto na svetu predvsem po zaslugi ljudi. Srečno!

 

Preberite tudi: