četrtek, 14. 6. 2018

Pohodne poti Ljubljane

Pohodništvo je ena izmed najbolj priljubljenih oblik rekreacije, ki je zadnja leta vse bolj v vzponu. A ne le rekreacija, gibanje v naravi nas pomiri, osveži in prestavi onkraj vsakodnevnega mestnega vrveža.
Avtorica: Ana Kopač

Na raznolikih zelenih območjih Ljubljane je na voljo veliko različnih pohodnih poti. Kako dobro jih poznate? Na vzhodnem ljubljanskem podeželju najdemo številne tematske pohodne poti: Borovničeva pohodna pot, Ostrovrharjeva pot, Kostanjeva pohodna pot, Krožna pot pod Pugledom, Sadna cesta med Javorom in Jančami ter Gozdna naravoslovna učna pot Mali vrh. Ob vzhodni meji občine poteka tudi del mednarodne pešpoti – Evropska pešpot E6. Poleg tematskih pohodnih poti se na vzhodnem območju nahajajo še planinske poti: pot Laze–Janče, pot na Debni vrh in Besniška pot. Na severnem delu so najbolj znane poti na Šmarno goro, Grmado, po kateri je speljana Gozdna učna pot po šmarnogorski Grmadi, pot na Rašico in Šmarno-savska pot. Na zahodnem delu se nahaja pot na Katarino, blizu središča mesta, v parku Tivoli, pa najdemo Jesenkovo pot. Zanimiva je tudi Naravoslovna učna pot Koseški bajer, nekaj pohodnih poti pa je speljanih tudi po Ljubljanskem barju. Ponudbe je toliko, da se za vsakega pohodnika zagotovo najde kaj, kar bo po njegovih željah! Za druge pa odlična priložnost za raziskovanje gozdov in kotičkov okoli Ljubljane.

Borovničeva pohodna pot

Le streljaj od mestnega vrveža nas v Podgradu ob cesti, ki pelje v dolino Besnice, pričaka začetna informativna tabla Borovničeve pohodne poti. Prehodna je v vseh letnih časih, v eno smer pa boste pohodniki porabili od 3 do 4 ure. In kot že ime samo pove, ga je dobila po gozdnem sadežu – borovnici.

Pot se začne na Turistični kmetiji pri Lazarju, kjer se nam odpre čudovit razgled na sotočje treh rek – Kamniške Bistrice, Save in Ljubljanice – pa tudi na Ljubljansko kotlino, Šmarno goro in Grmado, Kamniško-Savinjske Alpe, ob lepem vremenu pa vse do Triglava. Nadaljujemo po poti do vzpetine Grmadnik, od tod pa do domačije Pri Tomažetu. Mimo te domačije je do druge svetovne vojne, ko po dolini Besnice še ni bilo poti, vodila povezava med Ljubljano in Litijo. Po poti je potekal prevoz lesa, stelje; različne kapelice in znamenja pa danes pričajo, da se je tod zgodilo veliko nesreč. Pot nadaljujemo mimo kapelice skozi bukov gozd, kjer se spustimo do enega izmed mnogih izvirov na tem hribovitem območju – izvira Gradolskega potoka. Od tod se dvignemo do domačije Jakopič, kjer se pot nadaljuje mimo spomenika padlemu komandantu v drugi svetovni vojni, do domačije Kostevc in po grebenu mimo domačij Črnivec in Balant v vasi Vnajnarje. Za vas je značilno, da so kmetije med seboj ločene zaokrožene celote, ki ležijo po grebenu. Zaradi ugodne lege kmetij in talne podlage se je na tem območju v 90. letih 20. stoletja začel pospešen razvoj sadjarstva. Kmetije so združene v Sadno cesto med Javorom in Jančami, ponujajo pa različne vrste sadja, med katerim prevladujejo jagode. Pot nadaljujemo čez gozd mimo Podružnične šole Janče v Gabrju pri Jančah. Podružnične šole imajo na podeželju zelo pomembno vlogo in so glavni akter na področju razvoja podeželja in ohranjanja njegove poseljenosti. Učenci PŠ Janče imajo lasten sadovnjak, za katerega skrbijo v okviru programa Modrost stare mame v Deželi jagod.

Od PŠ Janče se pot vzpne do kapelice pod Jančami. Ta je bila postavljena leta 1897 v spomin na epicenter velikega potresa, ki je v noči s 14. na 15. april 1895 stresel in porušil dobršen del Ljubljane. Pot zaključimo na najvišjem vrhu Mestne občine Ljubljana – Jančah. Na Janče vodijo še mnoge druge poti, npr. iz smeri Kresnic in Laz. Danes na Jančah potekajo različne prireditve, kot so kresovanje, junijske Jagodne nedelje ali Kostanjeve nedelje v oktobru. Na izhodišče se lahko vrnemo po isti poti ali pa si organiziramo prevoz.

Kontakt:
Turistična kmetija pri Lazarju, Milan Bizjan
T: 01 528 18 62
M: 041 807 146
Podgrajska cesta 9c, 1129 Ljubljana Zalog
E: info@pri-lazarju.si
FB: https://www.facebook.com/PriLazarju
S: http://pri-lazarju.si/sl/  

Planinski dom Janče, Anton Selko
T: 01 367 10 29
M: 051 201 387
Janče 1, 1129 Ljubljana Zalog
E: selko.tone2@gmail.com

Kostanjeva pohodna pot

Na vzhodu Ljubljane, na končnem postajališču mestnega avtobusa številka 13, v vasi Sostro, stoji začetna tabla Kostanjeve pohodne poti. Ime je dobila po jesenskih gozdnih plodovih – kostanjih. Za pot boste pohodniki potrebovali od tri do štiri ure v eno smer. Prehodna je v vseh letnih časih, primerna pa je tudi za kolesarje.

Pot začnemo na končnem postajališču mestnega avtobusa številka 13 in se odpravimo po cesti do Sadinje vasi. Pri smerokazu za Češnjice se pot odcepi na levo in se nadaljuje naprej proti vasi. Kmalu se nam odpre razgled na gručasto vas Češnjice in na travniške nasade sadnega drevja, ki so nekdaj predstavljali tradicionalno veduto tega območja. Kostanjeva pot teče mimo kmetij Snopičar in Mrkotovc, kjer se ukvarjajo s sadjarstvom. Na kmetijah je možno kupiti sezonsko sadje. Pohodno pot nadaljujemo do vasi Zagradišče. Za območje vasi Zagradišče, Češnjice, Orle, Podmolnik, Sadinja vas in naselje Sostro je še dandanes značilno izdelovanje cvetnonedeljskih butaric, ki jih s skupnim imenom imenujemo »ljubljanska butarica«. Izdelane so iz raznobarvnih oblancev, ki so v obliki pentelj nanizani okoli lesene osnove, na vrhu pa imajo šop ciprese ali resi podobnega zelenja. Od vasi Zagradišče vodi makadamska cesta naprej skozi gozd do glavne ceste na Javor. Vasi Javor in Ravno Brdo ležita na grebenu, s katerega se odpira lep razgled na okoliške kraje. Na severni strani je dolina Besnice, na južni strani pa dolina Panške reke. Kot zanimivost lahko povemo, da je bil med drugo svetovno vojno na Javoru 200-metrski pas zravnan z zemljo, mimo pa je potekala bodeča žica, ki je obkrožala Ljubljano. Pot nadaljujemo proti Malemu vrhu, kjer se Kostanjeva pohodna pot združi z Gozdno naravoslovno učno potjo Mali vrh ter se konča pri Turistični kmetiji Kamnikar. Na izhodiščno točko se lahko odpravimo po isti poti ali pa si organiziramo prevoz.

Kontakt:
Turistična kmetija Kamnikar, Marija Zajec
T: 01 366 90 23
Mali Vrh 3, 1260 Ljubljana Polje

Foto: Dunja Wedam

Krožna pot pod Pugledom

Vsako leto, tretjo septembrsko soboto, Društvo podeželja Lipoglav organizira pohod pod Pugledom, na katerem lahko pobliže spoznate lepote pokrajine in zanimivosti vasi.

Krožna pot pod Pugledom je krožno speljana pot skozi šest vasi ljubljanskega podeželja. Poteka po razgibani pokrajini, večinoma po gozdu, travnikih, deloma pa po krajevnih cestah. Ime je dobila po bližnji vzpetini Pugled, visoki nekaj več kot 600 m. Pohodniki imate na voljo krajšo in daljšo različico pohodne poti. Za krajšo različico, ki je dolga okoli 7 km, v povprečju porabite 2 uri. Poteka od vasi Mali Lipoglav, Pance, Selo pri Pancah, Veliki Lipoglav in se konča na Malem Lipoglavu. Daljša različica je dolga okoli 14 km, za njo pa boste porabili okvirno 3 ure in pol. Poteka od vasi Mali Lipoglav skozi Veliki Lipoglav kakor krajša različica, nato pa se nadaljuje proti Brezju pri Lipoglavu in Repčam ter se vrne na Mali Lipoglav.

Vasi tega območja imajo zanimiv izvor imen. Veliki in Mali Lipoglav naj bi ime dobila po lipah, ki stojijo ob cesti v dolino. Obstaja pa več razlag o tem, kako so določili, kateri Lipoglav bo Mali in kateri Veliki. Prva izmed razlag je ta, da Veliki Lipoglav leži višje od Malega; druga je ta, da je Veliki nastal pred Malim; tretja razlaga pa je ta, da so v obeh vaseh posadili po dve lipi, ker pa sta lipi na Velikem Lipoglavu rasli hitreje kot na Malem, je Veliki Lipoglav postal Veliki. Po pripovedovanju so Pance zelo stara vas, o njeni starosti pa pričajo tudi prazgodovinske najdbe. Vas je nastala na vzpetini, saj se je tako lažje obranila Turkov. Včasih so prebivalci Panc med domačini veljali za boljše, Selo pri Pancah pa je veljalo za revnejše naselje. Prebivalci Sela se s tem niso strinjali. Vas Repče naj bi dobila ime po dejavnosti, s katero so se ukvarjali domačini – okopavanjem repe.

Na Malem Lipoglavu stoji sušilnica sadja, ki je bila prvič postavljena leta 1937 na pobudo vaškega učitelja Alojza Trčka. Med drugo svetovno vojno, natančneje leta 1942, je bila sušilnica sadja požgana. V ruševinah je ostala do leta 1999, ko je bila delno obnovljena, v letu 2001 pa je obnovo dokončal sin Jožefe Grum. Danes si sušilnico sadja lahko ogledate na domačiji Grum.

Zanimiv je tudi ogled Dolenčevega mlina, kjer vam predstavijo 150-letno tradicijo mlinarstva. Organiziran ogled domačije, kjer lahko vidite mlin in mletje žita, imajo predvsem za šolske skupine, saj si prizadevajo, da bi to staro mlinarsko tradicijo predstavili in približali prav mladim generacijam.

Kontakt:
Društvo podeželja Lipoglav, Mihaela Grum
M: 031 457 623
Mali Lipoglav 3a, 1293 Šmarje - Sap
E: dp.lipoglav@gmail.com  
FB: https://www.facebook.com/Društvo-podeželja-Lipoglav-298242946911043/

Ostrovrharjeva pot

Ob sotočju treh rek – Kamniške Bistrice, Save in Ljubljanice, na vhodu v dolino Besnice, leži vas Podgrad. Že na začetku vasi nas pričaka simbol Ostrovrharjeve poti – mlinski kamen. Ostrovrharjeva pot je krožno speljana pot, ki je bila poimenovana po vitezih Ostrovrharjih. Pohodniki ob poti spoznavajo zgodovinsko, naravno, kulturno in tehnično dediščino kraja Podgrad. Pot je lepo označena in opremljena z informativnimi tablami. Celotna pot vam bo vzela približno 2 uri in pol zmerne hoje, lahko pa jo podaljšate z obiskom Debnega vrha, ki je prav tako priljubljena izletniška točka tega območja.

Pot začnemo na koncu vasi Podgrad, v smeri Besnice, na ostrem ovinku za nekdanjo tovarno Arbo, ki je prva znamenitost Ostrovrharjeve poti. Velja za eno najstarejših kemičnih tovarn na slovenskem ozemlju. Ustanovljena je bila leta 1854 z imenom Osterberger Öllfabrik in predstavlja zanimivo tehnično dediščino. Usmerjevalne table nas usmerijo po poti na Kašeljski hrib. Kmalu pridemo do druge večje znamenitosti poti – Kanskyjeve vile, ki ji domačini pravijo Novi grad. Gre za večkrat predelano renesančno vilo z bogato zgodovino, o kateri si lahko preberete na informativni tabli. Od vile se pot nadaljuje po slemenu Kašeljskega hriba do Starega gradu. Ostanki strelskih jarkov ob poti nas opomnijo, da je med drugo svetovno vojno po tem slemenu potekala meja med Nemčijo in Italijo. Ob poti si lahko žejo pogasite s svežo studenčnico. Ruševine Starega gradu se nahajajo na višini 446 m in segajo v 11. oziroma 12. stoletje. Ob lepem vremenu nam pogled uide na okoliške kraje – Dol, Dolsko, cerkev svete Trojice in Kamniško-Savinjske Alpe. Naslednja postaja poti je nekdanji kamnolom mlinskih kamnov, ki predstavlja poseben primer naravne in gospodarske dediščine tega območja. Še danes lahko v stenah kamnoloma opazimo vidne sledove sekanja mlinskih kamnov, zraven pa leži še nekaj nedokončanih mlinskih kamnov. Po poti se spustimo do potoka Besnica in pot nadaljujemo v smeri njenega toka. Spomladi lahko ob potoku uživamo v poplavi kronic in zvončkov. Po nekaj minutah hoje potok prečkamo po leseni brvi in pot nadaljujemo čez cesto na hrib Murjevka. Po zmernem vzponu pridemo na sleme Lazarjevega hriba, na katerem se nahaja informativna tabla Narava. Za konec se spustimo do Turistične kmetije pri Lazarju, kjer se lahko odpočijemo in okrepčamo. Tu se s čudovitim razgledom na Ljubljansko kotlino, na sotočje treh rek, na Kamniško-Savinjske Alpe in ob lepem vremenu vse do Triglava, konča Ostrovrharjeva pot.

Kontakt:
Turistična kmetija pri Lazarju, Milan Bizjan
T: 01 528 18 62
M: 041 807 146
E: milan.bizjan@volja.net, info@pri-lazarju.si
Podgrajska cesta 9c, 1129 Ljubljana Zalog

Sadna cesta med Javorom in Jančami

»Na robu mesta je mirna dolina, obdana s prijetnimi hribi, kjer se lahko sprehodite, uživate v čistem zraku in čudovitih razgledih, si nakupite zdrave hrane in si odpočijete od vsakdanjih tegob mestnega življenja. Med Javorom in Jančami, v deželi Jagod, boste našli, kar ste že dolgo iskali, tudi, če niste vedeli, kaj!«

Tako nas pozdravijo na zgibanki Sadne ceste med Javorom in Jančami. Kmetije s Sadne ceste vam nudijo pravo kulinarično doživetje. Spomladi lahko svoje brbončice razvajate s sladkimi jagodami, kasneje v letu pa z jabolki, hruškami, slivami, orehi, kostanji, gobami, moštom in žganjem. Za vsakogar se kaj najde.

Na prireditvenem prostoru pred Planinskim domom na Jančah se čez leto vrstijo številne tradicionalne prireditve. Zgodaj poleti, junija, potekata Jagodni nedelji, kjer lahko kupimo sveže domače jagode in druge domače jedi. Jeseni, oktobra, pa potekajo tri Kostanjeve nedelje s ponudbo kostanja ter široko paleto ostalih jesenskih pridelkov. Na obeh prireditvah je poleg prodaje domačih pridelkov, jedi in drugih izdelkov čas za druženje in zabavo.

Kontakt:
Srečko Birk
T: 01 367 10 07
M: 041 503 964
Vnajnarje 5, 1129 Ljubljana Zalog
Lili Maren
T: 01 367 10 48
M: 041 233 823
Vnajnarje 3, 1129 Ljubljana Zalog

POZOR!

V naravi nismo sami, zato ne povzročajmo nepotrebnega hrupa!

Psi lahko preplašijo gozdne živali, zato jih imejmo na vrvicah!

Smeti pospravimo v nahrbtnik in jih ne puščajmo ob poteh!

Ne nabirajmo rastlin in ne uničujmo dreves po nepotrebnem!

Gobe in druge gozdne sadeže nabirajmo v zmernih količinah!

Ne pobirajmo kmetijskih pridelkov ob poti in ne hodimo po nepokošenih travnikih!

Ne sekajmo in ne uničujmo drevja!

Ne uničujmo opreme na poteh (usmerjevalne table, klopce, mize itd.)!

 

Iz Medvod v Vižmarje čez Jetrbenk

Rok Kušlan

V 12. stoletju je bila Ljubljana v posesti koroških vojvod Spanheimov. Pri vladanju so se opirali na ministeriale, ki so zanje opravljali upravno ali vojaško službo. Ti so imeli na meji gospostva v posesti številne utrjene gradove in eden takih je stal tudi na Jetrbenku. Prav omenjenemu gradu oziroma rodbini Spanheimskih ministerialov, ki ga je imela v lasti, vrh tudi dolguje svoje ime. Izročilo pomni Jeterbenške kot roparske viteze, ki naj bi napadali trgovske karavane, sitnosti pa so povzročali tudi v sosednjem Loškem gospostvu. Grajski kompleks je obsegal tri stavbe. Stari Jetrbenk je stal na grebenu vzhodno od vršne kope, na kateri je stal samostojen obrambni stolp. Za omenjeni stolp listine navajajo star slovenski izraz za takšno stavbo – nebois. Novi Jetrbenk pa je stal pod hribom na vzpetini nad cerkvijo svete Marjete. Na priostrenem vrhu Jetrbenka si poskusimo zamisliti vsaj stolpast grad; toda prave predstave o drznosti nekdanjih mojstrov nam pričara cerkev svetega Jakoba na Petelincu, ki čepi na ozkem vzhodnem grebenu Jetrbenka. Kaj točno se je zgodilo z grajskim kompleksom, ki je v listinah iz leta 1444 že opisan kot opuščen, ni povsem jasno, zagotovo pa mu najhujši znani kranjski potres leta 1511 ni koristil. Legenda pravi, da so Jeterbenški, preden so v 14. stoletju izumrli, v njegovi kleti pustili velikanski zaklad, za katerim so po vrhu hriba rili še v preteklem stoletju. Razkošen razgled pa vam še danes obljublja, da boste na vrhu Jetrbenka vsekakor našli zaklad.

OPIS POTI

Izhodišče je medvoška avtobusna postaja, od koder se vrnemo dvesto metrov proti Ljubljani in zavijemo desno, proti podhodu pod železniško progo. Od podhoda nadaljujemo proti Preski, kjer na križišču srečamo prvi kažipot in markacije, ki nas povedejo naravnost, na Preško cesto. Pot vodi mimo šole, nato pa zavijemo desno na Cesto v Žlebe. Za zadnjimi hišami zavijemo desno proti precej zanemarjenemu domu čebelarjev, za katerim steza prečka potok in zavije v gozd. Po krajšem vzponu prispemo do prvih hiš v Žlebeh. Steza nas vodi nekaj korakov po cesti, nato pa zavije na dvorišče stiskalnice sadja Pr' Andrej, kjer gremo za poslopjem po brvi preko potoka Malešnica in po kratkem vzponu prispemo na uravnavo z njivami in travniki. Po kolovozu pridemo do zaselka Kršlje. V križišču nadaljujemo naravnost v grapo pod cerkvijo svete Marjete, kjer je začetek gozdne učne poti. Nadaljujemo naravnost. Ko se grapa pri znamenju razcepi, sledimo njenemu levemu kraku, iz katerega se proti vzhodu začne vzpenjati kolovoz, ki pripelje do cerkve svetega Jakoba na Petelincu. Od tam pa po markirani stezi do vrha Jetrbenka pošteno pogrizemo kolena. Iz Medvod bomo do vrha hodili dobri dve uri.

Z vrha se spustimo proti Katarini in mimo ličnega vikenda prispemo do križišča z znamenjem, kjer zavijemo levo proti Slavkovemu domu. Da se izognemo topotanju po asfaltu, za parkiriščem pri domu poiščemo stezo. Po njej se spustimo do glavne ceste, ki jo prečkamo, in zavijemo proti gostilni Bormes. Za gostilno se vzpne kolovoz na Dvorski hrib. Ko kolovoz doseže greben, na križišču zavijemo desno. Po markirani stezi se počasi spustimo v Dvor, od koder imamo še dvajset minut do postajališča Vižmarje. Do njega z vrha Jetrbenka porabimo približno dve uri in pol.

Vozni redi za načrtovanje izleta so na voljo na povezavi: www.lpp.si/javni-prevoz/vozni-redi.