torek, 17. 4. 2018

Pred krimovkami je svetla prihodnost

Rokometašice Krima Mercatorja so v letošnji sezoni edina ljubljanska ekipa, ki igra v ligi prvakinj. V tem tekmovanju, v katerem so bile dvakrat tudi evropske prvakinje (2001, 2003), še trikrat pa podprvakinje (1999, 2004, 2006), igrajo že dvaindvajseto sezono zaporedoma, kar ni uspelo še nobeni drugi ženski evropski rokometni ekipi. Tudi zaradi finančnih težav v zadnjih letih resda ne krojijo samega vrha, zato pa so v klubu lahko toliko bolj zadovoljni z delom v mlajših selekcijah. Njihovo delo je nagradila tudi Rokometna zveza Slovenije, ki jim je že nekajkrat podelila priznanje za najboljše delo z mlajšimi selekcijami.
Avtor Miha Štamcar

Dolga leta smo Krim Mercator poznali le po njeni prvi ekipi. Z razlogom, saj je sodila v sam evropski vrh, toda v zadnjih letih je bilo v članski ekipi vse manj domačih igralk. Vendar je finančna kriza vplivala tudi na poslovanje v najboljšem ljubljanskem športnem kolektivu, ki se je usmeril v domače igralke, vse večjo pozornost pa že nekaj let namenja najmlajšim selekcijam.

Delo z namlajšimi igralkami

»Obdobje finančne krize in manjšega finančnega vložka v prvo ekipo ima tudi svoje prednosti. V našem primeru predvsem v tem, da smo okrepili delo z najmlajšimi igralkami. Moram reči, da neizmerno uživam v delu z mladimi, da mi je to poseben izziv in da sem srečna, ko vidim, da se povečuje število mladih igralk, ki redno trenirajo in igrajo v naših različnih ekipah,« je z delom v najmlajših selekcijah zadovoljna Deja Ivanović, ki je s krimovkami kot igralka dvakrat osvojila evropsko lovoriko, zdaj pa je vodja mlajših selekcij in hkrati članica izvršnega odbora kluba.

Krim je svoje prve korake naredil leta 1984 na Galjevici pod vodstvom Cvete Benet, ki jo imajo še danes za mamo kluba. V njem trenira okoli 200 igralk, še 350 pa jih je vključenih v delo po različnih ljubljanskih osnovnih šolah.

Dobro delo je nagrajeno

»Ena naših največjih težav je pomanjkanje prostora. Preprosto imamo premalo terminov za trening. Sicer nam Mestna občina Ljubljana v okviru razpisov nameni določen vadbeni prostor, vendar ga moramo še vedno dodatno najemati. Prav tako nimamo svoje baze. Včasih je bila to Galjevica, s selitvijo v Stožice, kjer trenirata naša članska in mladinska ekipa, pa zdaj gostujemo po vseh ljubljanskih dvoranah, tudi osnovnošolskih, kjer imamo vadbo z mlajšimi in starejšimi deklicami ter kadetinjami,« je povedala Ivanovićeva, ki pri delu z mlajšimi selekcijami ves čas sodeluje tudi s prvim trenerjem članske ekipe Urošem Bregarjem.

»Z mlajšimi selekcijami delajo čim bolj izobraženi trenerji, prav tako so neprecenljive izkušnje nekdanjih krimovk, ki so tudi zelo vključene v naš trenerski pogon. Nekatere kot stalne trenerke, druge kot občasne. Pravzaprav imamo že nekaj let isti trenerski kader, ki je zelo delaven in tudi potrpežljiv, saj mora včasih nekaj časa počakati na plače, ki že tako niso ravno visoke. Da delamo dobro, dokazuje tudi to, da povečujemo število reprezentantk v mlajših selekcijah. Vse več se jih je pridružilo tudi naši prvi članski ekipi,« je še poudarila Ivanovićeva.

Preskok ne more priti preko noči

Dolga leta je v mlajših selekcijah Krima Mercatorja deloval tudi zdajšnji trener prve članske ekipe Uroš Bregar, ki je tudi selektor slovenske ženske reprezentance. »Kar nekaj igralk iz naše rokometne šole danes igra v prvi ekipi, nekaj pa jih je prišlo iz slovenskega bazena, kot sta Polona Barič in Tjaša Stanko, velik up slovenskega rokometa. Zavedati se moramo, da je najtežji prehod iz mladinske kategorije v članski krimov rokomet, ki si vedno želi priti v evropski vrh. Včasih težavo predstavljajo same igralke ali njihovi starši, ki so premalo potrpežljivi in mislijo, da bo ta preskok hitrejši, a se tega ne da narediti preko noči,« opozarja Bregar, ki je trener prve ekipe Krima Mercatorja od leta 2016. Pred tem je bil v Krimu pomočnik Tonetu Tislju, Robertu Begušu, Bojanu Čotarju in Marti Bon, nekaj časa tudi Indiri Kastratović v skopskem Vardarju, pred vrnitvijo v Stožice pa je bil prvi trener madžarske ekipe Vac.

»Da bi igralka uspela v članskem rokometu, je potrebno veliko odrekanj, predvsem pa, kar zdaj podoživljam sam, da sledi trenerju. Mladi so malce neučakani, je pa res, da jih je v ta položaj pripeljala družba, okolje, v katerem odraščajo. Želijo prehitevati, včasih celo brez odrekanja in vztrajnosti. Mislijo, da lahko do uspeha prideš na lahek način, vendar se to v športu ne da. V njem še vedno veljajo nekatere stare zakonitosti, pa če je mladim to všeč ali ne,« opozarja 39-letni Ljubljančan, ki se zaveda, da je pot do vrhunskega rokometa izredno naporna in da je končni uspeh odvisen od številnih dejavnikov.

Vrhunska trenerska ekipa

»V Krimu smo imeli že veliko nadarjenih rokometašic, vendar je na koncu veliko odvisno od telesne konstitucije vsake posameznice, in to ne glede na to, kako jo usmerjamo, kakšno rokometno abecedo ji damo. Tu mislim predvsem na to, ali so njene motorične sposobnosti takšne, da bo izvajala taktične zamisli in obenem obdržala tehniko, ter ali bo zdržala vse telesne napore. Ampak to velja za vsak vrhunski šport,« je še dodal Bregar.

Koliko igralk iz zdajšnjih mlajših selekcij Krima Mercatorja bomo v prihodnosti videli v ligi prvakinj, je torej nemogoče napovedati. V vsakem primeru pa so v pravih rokah, kajti ob Deji Ivanović, ki je kot igralka dvakrat osvojila ligo prvakinj, zanje skrbijo še nekatere nekdanje vrhunske rokometašice. To so Marina Vergeljuk, Natalija Derepasko, Olga Čečkova, ki se bo septembra spet vrnila med trenerke, in Milija Tomšič. Občasno so tu tudi Ljudmila Bodnjeva, Ilija Anđelković, Peter Terčič in Matjaž Drolc. V trenersko delo se počasi uvaja tudi Sergeja Stefanišin, ki svoje bogate vratarske izkušnje prenaša na mlajše generacije. Tudi po njihovi zaslugi se bo v Ljubljani še dolgo igral kakovosten rokomet.