nedelja, 10. 12. 2017

Prešernov trg

Zapisala: Lora Power

Živa dediščina Ljubljane

Srce mesta

»Kje se dobiva?« se je začelo telefonsko dogovarjanje. »Na Prešercu!« je odvrnila prijateljica iz Basla.

Ni ga, ki ne bi vedel, kje stoji kip Franceta Prešerna, četudi mu je prestolnica neznanka. Prav zato se tam prične pohajkovanje za prenekaterega domačina in prišleka.

A Prešernov trg ni le izhodiščna točka; je geografsko središče prestolnice, kjer se rojevajo (in minevajo) prenekatere ljubezenske zgodbe; kjer se ob pesnikovem prazniku bere poezija, pozimi postavlja jelka …, kjer se sliši harmonika ali vrišč uličnega gledališča; kjer se prodaja kostanj in brezdomske revije. Je zbirališče mestnih fac, gostitelj številnih slavij. Kraj srečevanja, turističnega ogledovanja, zgodovinskega razgaljanja, celo samosvojega vremena.

In če ga ne prečkate v naglici na poti do pošte ali banke, se mu prepustite – naj vam njegov ritem odredi smer pohajanja. Čez Tromostovje do Pritličja? Po Wolfovi do NUK-a? Ali pa storite tako, kot sta oni dan storila radovedna otroka.

»Pridi,« je zaklical dečko in sestrico zvlekel po stopnicah do cerkvenega vhoda. Nežno jo je usmeril proti mostu. »Poglej,« je rekel, »sonce!«

»Pa res,« se je razveselila ob pogledu na krog in tlakovane žarke iz belih kamnitih plošč makedonskega sivca. »Od tu je vse videti drugače!«

Prve obrise Marijinega trga, kot so mu nekoč rekli (po frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja), najdemo že na najstarejših kartah Ljubljane: nezazidan prostor nepravilne oblike, ki je nastal iz trgovskega križišča. 

Skozi leta so se na njem zrcalile vse velike urbanistične spremembe prestolnice kot tudi pečati velikih arhitektov stare in nove dobe – od Fabianija do Plečnika, Rohrmana ali Ravnikarja.

Usodnih je bilo nekaj zgodovinskih trenutkov. Prvi ga je doletel konec 18. stoletja, ko je porušeno mestno obzidje naredilo prostor novim ulicam in trgom, povezalo predmestje z mestnim jedrom ter oblasti prisililo, da je dotrajan lesen most čez Ljubljanico 1842 dobil kamnito podobo in litoželezno ograjo. Tistikrat so izginile tudi trgovske kolibe, namesto njih pa so na Trubarjevi, Čopovi in Wolfovi zgradili trgovske hiše.

Druga dramatična preobrazba se trgu primeri po potresu 1895. Na temeljih porušenih srednjeveških hiš so vzniknile prelepe meščanske palače. Mayerjeva, monumentalno neorenesančno poslopje Centralne lekarne; Urbančeva, prelepa secesijska umetnina, prva veleblagovnica v Ljubljani; Hauptmanova na Wolfovi 2, katere fasado krasijo keramične ploščice in secesijski nadstrešek brez primere, in še bi lahko naštevali.

Prešernov spomenik so postavili leta 1905, po prvi vojni so Prešernov trg povsem predrugačili s Plečnikovim Tromostovjem ter ga leta 2008 osvobodili prometa in po Ravnikarjevih načrtih na novo tlakovali. Takrat so vanj vtkali tudi sonce: krog s premerom 41,5 m.

A lepše podobe nam pričarajo stare razglednice.

Gospod Zmago Tančnič jih s pripisom Marijin oz. Prešernov trg hrani več kot 200. Na njih je videti živahen mestni vrvež, ljudi med posedanjem ob spomeniku ali med pomenkovanjem v bližnji kavarni. Zveni znano?

p4
Nekdanja gostilna Pri Bučarju na Marijinem trgu v Ljubljani, 1904, na mestu, kjer danes stoji
Prešernov spomenik. F: Fran Vesel

p1
Pred otvoritvijo Prešernovega spomenika septembra 1905. F: Ivan Kota