torek, 18. 2. 2020

Razvoj mesta usmerjajo ljudje

Življenje v mestu se lahko razcveta, ko je delo v zakulisju utečeno; smernice in cilji pa morajo biti jasni in javni, da si lahko vsi deležniki prizadevajo za prijetno, zdravo, vključujoče, varno in zeleno mesto. Predstavljamo, na katere dosežke v letu 2019 so nekateri oddelki in službe Mestne uprave še posebej ponosni in kaj so njihovi ključni cilji v letu 2020.
Avtor: dr. Uroš Grilc

Skrbimo za zdravo mesto

Tilka Klančar, vodja Oddelka za zdravje in socialno varstvo
Tako kot vsako leto smo se tudi v letu 2019 trudili za dobrobit občanov in občank Ljubljane: poleg rednih zakonodajnih obveznosti smo pripravili še številne druge aktivnosti za dvig kakovosti življenja. Največji projekt v lanskem letu je bilo rušenje in izgradnja novega prizidka z lekarno ob Zdravstvenem domu Bežigrad v vrednosti 5.243.076 evrov, izpostavljamo pa tudi pripravo akcijskih načrtov Enakost spolov v Mestni občini Ljubljana 2019–2022 in Ljubljana – občina po meri invalidov 2019–2020 ter novo brošuro Dostopna Ljubljana, ob izidu katere smo organizirali strokovno okroglo mizo. Z bogatim programom smo sodelovali na 19. Festivalu za tretje življenjsko obdobje, gostili pa smo tudi mednarodni študijski obisk EUROCITIES delovnih skupin Urbano staranje in Dostopna mesta, kjer so udeleženci Ljubljano prepoznali kot primer dobre prakse in o tem posneli kratek film. Podelili smo 4 nove certifikate LGBT prijazno, na mednarodnem natečaju Emerging Europe Awards pa smo prav za certifikat LGBT prijazno prejeli prvo nagrado za najboljšo iniciativo, ki spodbuja enakost.
Še naprej si bomo prizadevali meščanom in meščankam zagotavljati dodatne kakovostne programe s področja socialnega vključevanja in zdravja, pri čemer se naše moči letos usmerjajo predvsem v pripravo Strategije razvoja socialnega varstva v Ljubljani za obdobje 2021–2031 z usmeritvami, cilji in nalogami Mestne občine Ljubljana na tem področju. Prizadevali si bomo tudi za spremembe zakonov o lekarniški in zdravstveni dejavnosti, da bosta podpirala izvajanje pristojnosti občin pri organiziranju in izvajanju teh dejavnosti. Prizadevali si bomo tudi, da bi država v Ljubljani čim prej zgradila nove domove za starejše.

foto
Publikacija Dostopna Ljubljana 

Varnost v Ljubljani je na zavidljivi ravni

Robert Kus, vodja Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo
Priprava in usklajevanje načrtov zaščite in reševanja, izvajanje usposabljanj in vaj vseh interventnih služb v Mestni občini Ljubljana, nakupi in vzdrževanje opreme ter nudenje pomoči – to so naše ne le vsakoletne, temveč tudi vsakodnevne naloge.
Nesreč z velikimi posledicami v letu 2019 na srečo ni bilo veliko, a kljub temu je morala Javna gasilska služba MOL urgentno intervenirati skoraj 2000-krat. Pri tem smo nudili še dodatno pomoč za vzpostavitev osnovnih življenjskih pogojev, kar je bilo v 110 primerih. Pri tem je šlo za začasno nastanitev ljudi (prenočišče s prehrano), oskrbo z obleko, pomoč pri pridobivanju socialne ali psihosocialne pomoči itd.
Lani smo izvedli 18 različnih vrst usposabljanj (za varno delo z motorno žago, na višini, za tehnično reševanje, usposabljanje enot za prvo in nujno medicinsko pomoč ter vodnikov reševalnih psov) in vaj za 907 članov različnih reševalnih enot, vključenih v sistem zaščite, reševanja in pomoči v Mestni občini Ljubljana. Skupaj so te aktivnosti trajale 36 dni.
Trenutno aktivno sodelujemo v dveh projektih, in sicer v državnem projektu Oblikovanje sistema vodenja odziva na nesreče, katerega namen je raziskati stanje na tem področju, izvesti primerjalne analize z drugimi državami in pripraviti predlog celovitega odziva na nesreče v Sloveniji, ter v projektu SIQUAKE2020, katerega namen je izvesti vajo zaščite in reševanja ob predpostavki rušilnega potresa v Ljubljanski kotlini. Projekt traja od začetka lanskega do konca letošnjega leta in vsebuje štabno in praktično vajo, delavnico o začasni nastanitvi prizadetih ter delavnico o nudenju podpore mednarodni pomoči. Praktični del vaje, katere namen bo preveriti posamezne postopke in ukrepe, ki bi se ob takšni nesreči izvajali, se bo letos odvijal v Ljubljani in okolici.
Seveda tudi leto 2019 ni minilo brez nakupa reševalne opreme in vozil. Sofinancirali smo nakup 11 gasilskih vozil in gasilske opreme v višini 870.000 evrov.
Letos bomo nadaljevali delo na trenutnih projektih, še naprej bomo pripravljali in izvajali usposabljanja, nakupe reševalne opreme in ob nesrečah pomagali prebivalcem Ljubljane.

Zdravo okolje za naše zanamce

Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja
Izboljšanje samooskrbe v mestu je ena od prioritetnih nalog Oddelka za varstvo okolja. Lani smo izvajali ukrepe za razvoj podeželja ter obenem s številnimi aktivnostmi spodbujali vključevanje lokalno pridelane hrane v prehrano ljubljanskih vrtcev in šol ter v gostinsko ponudbo mesta. Za tiste, ki želijo sami pridelati zelenjavo, smo uredili dve novi vrtičkarski območji, in sicer na Grbi z 58 vrtički in v Vižmarjih, kjer bo za novo vrtičkarsko sezono na voljo 125 vrtičkov, od tega 14 za osebe z oviranostmi.
Z ureditvijo desnega nabrežja Ljubljanice v parku Muste, ki povezuje Fužine in Štepanjsko naselje, smo ustvarili kakovosten javni prostor za preživljanje prostega časa, rekreacijo in opazovanje Ljubljanice, postavili pa smo tudi nov pasji park. Posebno skrb smo namenili tudi oživitvi Črnuškega bajerja, ki v teh dneh dobiva končno podobo.
Po uspešno podeljeni koncesiji Javnemu podjetju VOKA SNAGA za upravljanje Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib smo izvedli številne aktivnosti v parku, še posebej pa smo ponosni na ureditev pešpoti za Gozdarskim inštitutom, ki vodi na Rožnik. Našo Čebeljo pot in prizadevanja na področju razvoja urbanega čebelarstva so kot odlično prakso prepoznala številna evropska mesta, Čebelarska zveza Slovenije pa nam je podelila naslov Čebelam najbolj prijazna občina v letu 2019.

Idej še ne bo zmanjkalo

Tudi letošnje leto bo za nas polno izzivov. Iztekata se namreč dva strateška dokumenta, Program varstva okolja in Strategija razvoja podeželja, zato smo se že začeli pripravljati na nova dokumenta za obdobje 2021–2027. Nadaljevali bomo aktivnosti na področju izboljšanja samooskrbe in uredili dve novi vrtičkarski območji, eno na Grbi in drugo v parku Muste, kjer bo največji izziv izgradnja doživljajskega mostu preko Ljubljanice, ki bo Fužine in Štepanjsko naselje povezal v celoto in obogatil park Muste s posebnimi doživljaji.
Ker se zavedamo, da mesto soustvarjajo tudi naši meščanke in meščani, smo že lani začeli izvajati projekt Zunaj, ki ga bomo letos še nadgradili. S tem projektom skupinam stanovalcev, društvom, šolarjem itd. omogočamo uresničiti majhne projekte v njihovi bližini, ki okolico napravijo prijetnejšo, urejeno po meri stanovalcev. Lani je tako nastalo veliko dobrih malih projektov in prepričani smo, da idej še ne bo kmalu zmanjkalo.
Letos zaključujemo tudi evropski projekt APPLAUSE, ki se osredotoča na invazivne tujerodne rastline in katerega cilj je zasnovati poslovni model, ki upošteva načela krožnega gospodarstva. Seveda pa ne smemo pozabiti na spremljanje stanja okolja z izvajanjem različnih monitoringov, ki nam kažejo, kako uspešni smo pri izvajanju projektov in doseganju ambicioznih okoljskih ciljev.

foto
Vrtički Ljubljančankam in Ljubljančanom omogočajo samooskrbo, lokalno pridelavo hrane ter povezanost z naravo.

Kultura je investicija v medčloveške odnose

Mateja Demšič, vodja Oddelka za kulturo
Kultura odraža stanje duha vseh prebivalcev, ne le tistih, ki jo aktivno ustvarjajo in se redno udeležujejo kulturnih dogodkov, ampak tudi tistih, ki tega ne počno. Odsotnost zanimanja za neko področje nam lahko včasih pove več kot samo zanimanje zanj.
Za nami je še eno kulture polno leto, predstavljamo pa le peščico dogajanja. Leto 2019 smo začeli s festivalom MENT, ki v organizaciji Centra urbane kulture Kino Šiška v mesto vabi skrbno izbrane visoko profilirane mednarodne goste in kot glasbeni showcase najavlja nove glasbene talente »od Balkana do Baltika in onkraj«. Sledil je že enajsti festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri z osrednjo temo ples-gib-telo. 166 prireditev na 40 prizoriščih je brezplačno obiskalo kar 15.197 otrok in njihovih staršev oziroma skrbnikov.
Vsako leto na Kongresnem trgu skupaj s Festivalom Ljubljana organiziramo festival Junij v Ljubljani. Lani je bil že 11. po vrsti, ponujal pa je 48 brezplačnih dogodkov, ki si jih je ogledalo več kot 20.000 obiskovalcev. Muzej in galerije mesta Ljubljane je izvedel četrto edicijo festivala Indigo, še posebej odmevna pa je bila razstava Ikone, Zakladi ruskih muzejev, na kateri si je 11.706 obiskovalcev lahko ogledalo izbor 85 ikon iz obdobja od poznega srednjega veka do 20. stoletja. Retrospektivno razstavo Alana Hranitelja na Ljubljanskem gradu Vzporedni svetovi, postavljeno ob triintridesetletnici njegovega umetniškega delovanja, je strokovna javnost ocenila za razstavo leta: v dobrih dveh mesecih si jo je ogledalo več kot 60.000 obiskovalcev. Mednarodni grafični likovni center je lani predstavil 33. grafični bienale Ljubljana, katerega fokus je bila satira. Festival Hiša strpnosti 2019 v Mini teatru je obiskovalcem vseh starosti ponudil vizualni sprehod skozi različne svetove, stoletja in aktualne pereče probleme.
Ponosni smo tudi na obnovo Starega letališča Ljubljana, ki je prvo javno-zasebno partnerstvo na področju kulturne dediščine, in sicer med občino in BTC, d. d.

Kulture polno leto

Tudi leto 2020 obeta izjemne izzive. Sprejeta bo nova strategija kulturnih politik v Ljubljani do leta 2023, nadaljevali bomo aktivnosti za pridobitev naziva Evropska prestolnica kulture LJ 2025, načrtujemo krepitev mednarodnega sodelovanja z mesti, ki so nosila ali nosijo naziv EPK, med drugim z Reko, Gradcem, Leeuwardnom in Košicami. S kulturo krepimo in povezujemo tudi Ljubljansko urbano regijo in načrtujemo vzpostavitev partnerske mreže javnih zavodov in nevladnih organizacij na področju kulture znotraj Ljubljanske urbane regije.
Na Ljubljanskem gradu se bodo ob štiridesetletnici delovanja in ustvarjanja mednarodno uveljavljene zasedbe Laibach poklonili s pregledno razstavo 25 izbranih galerijskih in koncertnih plakatov od leta 1980 do danes. Razstava bo hkrati napoved septembrskega koncerta skupine na Ljubljanskem gradu.
Zaključen bo javni natečaj za ureditev minipleksa mestnega kina na Ajdovščini, nadaljevala se bo obnova Vile Zlatica in Galerije Cukrarna.


foto
Predstava Ariol v Slovenskem mladinskem gledališču je pustila močan pečat.

Ljubljana je mesto športa

Marko Kolenc, vodja Oddelka za šport
V preteklih letih je Mestna občina Ljubljana, v primerjavi z drugimi občinami in tudi državo, ustvarila najboljše pogoje za razvoj športa. Na letni ravni v povprečju za programe in investicije na področju športa namenja 20 milijonov evrov.
Na Oddelku za šport skupaj z Javnim zavodom Šport Ljubljana in izvajalci programov športa na 150 športnih objektih po vsej Ljubljani vse leto meščanom vseh starostnih obdobij zagotavljamo 240.000 ur športnih programov na leto. Z zagotavljanjem brezplačne uporabe športnih objektov in sofinanciranjem strokovnega kadra prispevamo k zniževanju mesečnih vadnin in s tem omogočamo večjo dostopnost do vodenih programov športa. Za vse ljubitelje športne rekreacije, ki se želijo s športom ukvarjati neorganizirano v naravi in urbanem okolju, vzdržujemo otoke športa po vsem mestu in vzpostavljamo nove. Samo v preteklem letu smo po vsem mestu vzpostavili 10 novih otokov športa za vse. Med večje pridobitve na področju investicij pa lahko izpostavimo novo športno dvorano pri OŠ Vižmarje Brod. Leto 2019 je v Ljubljani zaznamovalo Evropsko prvenstvo v odbojki za moške v dvorani Stožice, na katerem je v finalu slovenska odbojkarska reprezentanca osvojila vrhunsko 2. mesto.

Nove otvoritve in projekti

Osrednji športni dogodek v letu 2020 bo Svetovno prvenstvo v hokeju skupine B, ki se bo konec aprila odvijal v Hali Tivoli. Za uspešno izvedbo dogodka Šport Ljubljana že prenavlja dvorano in jo pripravlja za uspešno izvedbo dogodka. S prenovo ledne dvorane v Tivoliju bodo imeli organizatorji še boljše pogoje. Predvsem pa bomo boljše pogoje priskrbeli igralcem hokeja z izgradnjo dodatne ledne ploskve na spodnji ploščadi pod Halo Tivoli: letos bomo z urbanistično arhitekturnim natečajem izbrali najboljšo arhitekturno rešitev.
Poleg tega bomo letos ob kopališču Kodeljevo otvorili nov center za borilne športe, dve novi nogometni igrišči v Stožicah ter pokriti rolkarski park. S pridobitvijo gradbenih dovoljenj se bodo letos začele tudi tri največje investicije na področju športa: izgradnja Olimpijskega plavalnega centra Ilirija, kopališča Vevče in Atletskega centra Ljubljana.

foto
Na trim otokih vas čakajo najrazličnejše naprave za krepitev vseh mišičnih skupin.

Nove ceste našega mesta

David Polutnik, vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet
V preteklem letu smo zaključili lepo število infrastrukturnih projektov. Posebna pridobitev je novo, šesto parkirišče P+R, ki bo spomladi zaživelo v Stanežičah.
Prenovili smo celotno infrastrukturo številnih cest in ulic ter uredili površine za pešce in kolesarje, in sicer na Drenikovi, Kersnikovi, Erjavčevi, Trubarjevi in Parmovi ulici ter na Vodnikovi, Slovenski, Poljanski, Litijski in Prešernovi cesti. Uredili smo tudi številne ceste in ulice v projektu Čisto.Zate.
Najbolj pričakovani prenovi letošnjega leta sta prenovi Dunajske in Tržaške ceste, kjer bomo izvedli rekonstrukcijo in ureditev površin za pešce in kolesarje. Sicer pa načrtujemo tudi prenovo Letališke ceste, Črne vasi, Tavčarjeve ulice in Miklošičevega parka, Trga mladinskih delovnih brigad, Ceste španskih borcev, dela Ceste na Brdo in Ceste na Bokalce, Ulice Reber ter Industrijske ceste.
Še naprej bomo za opravljanje vsakdanjih potovanj spodbujali uporabo trajnejših oblik mobilnosti, predvsem hojo, kolesarjenje in javni potniški promet. Predvsem pa bomo pri vseh infrastrukturnih projektih pozorni na izvedbo, prijazno do občank in občanov.

Skrbimo za mestne nepremičnine

Simona Remih, vodja Oddelka za ravnanje z nepremičninami
V letu 2019 smo uspešno odkupili zemljišča za projekte aglomeracij, Industrijske ceste, Poti ob Savi, kanal C0 pa tudi za potrebe izgradnje OŠ Brdo ter zemljišča ob Barjanski cesti, ki jih potrebujemo za izgradnjo objekta Gasilske brigade Ljubljana. Prav tako smo odkupili zemljišča v Bizoviku ob Litijski cesti za gradnjo stanovanj, ki jih bo gradil Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana. Obenem smo uspešno prodali nekatera zemljišča in poslovne prostore, ki jih MOL ne potrebuje za svoje projekte.
Toda to sploh še ni vse, kar se dogaja na našem oddelku. Poleg skrbi za redno osveževanje evidenc nepremičnega premoženja in strokovne podpore s področja geodezije vsem zaposlenim na Mestni občini ter občanom in občankam Ljubljane se ukvarjamo tudi s pridobivanjem nepremičnin za izvedbo projektov v dobrobit prebivalcem prestolnice. V lanskem letu smo zaznali precejšen porast investicij: nove gradnje objektov ter urejanje legalizacije zgrajenih objektov.
Tako kot vsako leto bomo poskrbeli za nove kapitalske prihodke s prodajo nepremičnin, ki jih MOL za svoje delovanje ne potrebuje, za čim več izdanih odločb za odmero komunalnega prispevka ter za pridobivanje sredstev iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

Izjemno v vrtcih in šolah

Marija Fabčič, vodja Oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje
V obdobju od 2006 dalje smo v vrtcih pridobili 104, v šolah pa 134 oddelkov in dosegli izjemno, kar 93,6 % vključenost otrok v vrtce. Za programe vzgoje in izobraževanja smo lani iz mestnega proračuna namenili preko 113.000.000 evrov, od tega za investicije in vzdrževanje skoraj 46.000.000 evrov. Najpomembnejše pridobitve so celovita obnova osnovnih šol Vodmat, Poljane in podružnice Oskarja Kovačiča na Rudniku ter vrtcev Galjevica v enoti Galjevica, Najdihojca v enoti Biba in Vrhovcev v enoti Vrhovci. Pomembne pridobitve so tudi novi večnamenski prostori v vrtcih Galjevica, Pedenjped in Mojca, nova igrišča na osnovnih šolah Maksa Pečarja, Kolezija in Franceta Bevka, nova koncertna dvorana in prenova Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, nove kuhinje na osnovnih šolah Danile Kumar in Spodnja Šiška ter v vrtcih Črnuče v Ostržku in Otona Župančiča na Peči, kjer je potekala tudi energetska obnova.
V 2019 je zaživela iniciativa ravnateljev osnovnih šol za izboljšanje poučevanja in kakovosti pouka. V vseh šolah izpostavljamo dobre prakse in se učimo drug od drugega, skupaj s šolami pa nastaja nova strategija razvoja vzgoje in izobraževanja v Ljubljani.
Tudi letos nadaljujemo izvajanje nadstandardnih programov ter omogočamo primerno skrb za ranljive skupine otrok v vrtcih in šolah. Obenem sledimo infrastrukturnim ciljem, kar pomeni, da je dovolj prostora v vrtcih in šolah, da so prostori celovito energetsko in statično prenovljeni, inkluzivni in da predstavljajo spodbudno učno in vzgojno okolje, za kar bomo iz mestnega proračuna namenili po 25 milijonov evrov na leto. Na OŠ Riharda Jakopiča bomo nadomestili dotrajano telovadnico in jo nadgradili z dodatnimi učilnicami, na Vrhovcih bomo prenovili šolo in začeli pripravljati dokumentacijo za novo šolo z vrtcem na Brdu. Celovito bomo obnovili tudi osnovni šoli Nove Fužine in Martina Krpana ter enoti Murgle v vrtcu Kolezija in Ajda v vrtcu Ciciban.

Vlagamo v mlade, vlagamo v prihodnost mesta

Katarina Gorenc, vodja Urada za mladino
Delo na Uradu za mladino je v letu 2019 posebej zaznamovalo uvajanje sistema Logbook v delo mladinskih centrov. Vsi mladinski centri, ki sodelujejo v Mreži mladinskih centrov Ljubljana – trenutno jih je 13 – vodijo dokumentacijo o vsakodnevnem delu v enotnem sistemu. Ta poleg osnovnih podatkov o obiskih in aktivnostih mladinskih centrov omogoča tudi spremljanje učinkov mladinskega dela in načrtovanje aktivnosti za dvig kakovosti mladinskega dela. Podatki iz sistema kažejo, da se je v letu 2019 v mladinskih centrih odvilo 8.953 dogodkov, da so zabeležili dobrih 55.000 ur programa, da se je aktivnosti udeležilo več kot 90.000 obiskovalcev ter da so kar 17 % aktivnosti vodili mladi sami s podporo mladinskih delavcev v centrih.
V letu 2020 bo ponudbo programov mladinskih centrov dopolnil MC BUS, odslužen mestni avtobus, ki je bil v letu 2019 predelan v mobilni mladinski center. Z njim bomo uresničevali potrebo po kakovostnih programih mladinskega dela na območjih, kjer vzpostavitev običajnih mladinskih centrov (še) ni mogoča. Pomembnejša aktivnost v letu 2020 je tudi vzpostavitev spletne platforme »Ljubljana, mesto učenja«, ki bo združevala vso ponudbo neformalnega izobraževanja v mestu in omogočala ustvarjanje edinstvenih učnih poti z uporabo interaktivnega zemljevida, s playlistami učnih priložnosti in digitalnimi značkami.