četrtek, 20. 6. 2019

Šamanizem ljudstev Sibirije

V Slovenskem etnografskem muzeju gostuje razstava Šamanizem ljudstev Sibirije, ki razkriva šamanizem kot edinstveni fenomen svetovne civilizacije, ki se v različnih oblikah in različnih časih pojavlja v Aziji, Evropi in Ameriki od kamene dobe do danes.

Avtorica: Maja Kostric Grubišić, Slovenski etnografski muzej

Razstava se osredotoča na oblike šamanizma avtohtonih ljudstev Sibirije in ruskega Daljnega vzhoda, katerega nosilci so šamani – posredniki med nebom in zemljo. Sibirska ljudstva so imela šamane za posebne ljudi, ki so znali komunicirati z božanstvi in duhovi.

Razstava osvetljuje bistvene sestavine šamanizma, za katerega je značilno posebno pojmovanje zgradbe sveta, sestavljenega iz treh delov – zgornjega (neba, kjer prebivajo bogovi), srednjega (zemlje, kjer živijo ljudje) in spodnjega (podzemlja umrlih). Med seboj so povezani z osrednjo osjo (axis mundi). Simbol te svete navpičnice je drevo, iz katerega si je šaman izdelal svoj boben.
Šaman je veljal za osebo, ki so jo izbrali duhovi, saj je zmogel vzpostaviti stik z duhovnimi bitji vseh treh svetov. V obredu, imenovanem kamlanje, je dosegel zamaknjenost, v kateri je prečil svet duhov. Bil je posrednik med človekom, naravo in svetim svetom, naseljenim z duhovi, in stremel je k sožitju narave in človeštva. Bil je skrbnik redkih znanj in tradicij in je imel bistveno vlogo v življenju skupnosti, v katero se je prek obredov vključeval v njene družbene, gospodarske in duhovne aktivnosti.
Razstava obiskovalce seznanja z mitološko podobo sveta, s predstavami o duši, z vlogo šamana in njegovim ritualnim obredjem ter odstira povezave šamanizma s krščanstvom in budizmom. Predstavitev svetih predmetov, skupaj s fotografijami in zvočnim filmom o šamanskih ekstatičnih obredih, odslikava navdihujočo značilnost sibirskega šamanizma, ki se kaže v nerazdružljivi povezavi med človekom, naravo in kulturnim izročilom.
Na razstavi v SEM-u je na ogled osemdeset redkih etnografskih predmetov in štirideset arhivskih fotografij, ki odslikavajo duhovno kulturo 15 (od 45) avtohtonih sibirskih ljudstev iz poznega 19. stoletja in prve polovice 20. stoletja.
Razstavo Ruskega etnografskega muzeja sta zasnovali dr. Valentina V. Gorbacheva in dr. Karina Yu. Solovyeva; projekt v SEM-u pa je vodila muzejska svetnica in kustodinja Nina Zdravič Polič s sodelavci. Že letos jeseni pa bo tudi SEM gostoval v Sankt Peterburgu, in sicer z razstavo Imaginarij svetega in posvetnega (kustosinja dr. Bojana Rogelj Škafar), s katero bo predstavil izjemno zbirko poslikanih panjskih končnic.
Razstava Šamanizem ljudstev Sibirije bo na ogled do 20. oktobra.
www.etno-muzej.si