sreda, 25. 7. 2018

Sedemdeset let uspešnega delovanja Plavalnega kluba Ljubljana

S tradicionalnim mitingom so tretjo soboto v maju v Plavalnem klubu Ljubljana obeležili sedemdesetletnico delovanja. Resnično so lahko ponosni na svojo dolgoletno zgodovino, iz njihovih vrst so prišli številni jugoslovanski in slovenski reprezentanti, njihovi plavalci so se uvrščali v finale olimpijskih iger, svetovnih in evropskih prvenstev in osvajali kolajne. Vse skupaj se je začelo leta 1948. Že skoraj od samih začetkov je deloval na najstarejšem ljubljanskem bazenu Kolezija in ga dolgo tudi upravljal.
Avtor: Miha Štamcar

»Najbolj smo ponosni, da že sedemdeset let neprekinjeno delujemo in da smo v vseh teh letih vzgojili veliko mladih ljudi v športnike in znane športne osebnosti. Žal sta sekciji za vaterpolo in skoke v vodo tudi zaradi infrastrukturnih razlogov zamrli. Toda tekmovalni uspehi kluba so kljub temu resnično bogati,« je o zgodovini kluba na kratko spregovoril njegov predsednik Matjaž Jemec.

Dolgo tradicijo v klubu ima tudi plavalna šola, kjer mlade učijo plavati. Tretjo soboto v maju je bil na sporedu že 43. plavalni miting za Pokal mesta Ljubljana. Pred nekaj več kot tridesetimi leti pa so oblikovali še plavalni miting za mlade, Pokal Ježek. Ti tekmi organizirajo vsako leto. »Danes klub deluje stabilno, vmes je bilo tudi krizno obdobje, ko smo bili tudi že skoraj na robu propada, ko so se pojavile težave glede lastništva bazena na Koleziji, vendar so športni delavci v klubu stopili skupaj in ga rešili. S takratnim propadom Kolezije smo izgubili svoj domicil. Dobro, bazen na Koleziji resda ni bil nikoli v naši lasti, smo ga pa vrsto let dobro vzdrževali, tako da enemu najlepših ljubljanskih kopališč nikoli niso izrekli sanitarnih sankcij. Zdaj smo, kot večina ljubljanskih klubov, razen Ilirije, brez lastnega objekta, tako da večinoma delujemo na Kodeljevem. Mlajši se Kolezije verjetno niti ne spomnijo več, medtem ko smo starejši včasih kar malo nostalgični,« je še dejal Jemec, ki je bil tudi predsednik Plavalne zveze Slovenije.

Vedno so imeli odlične trenerje. V začetku Mitjo in Lidijo Prešern, pozneje Dušana in Marijo Kit, v zadnjih nekaj desetletjih Vlada Čermaka. Nekateri od njih so bili tudi trenerji jugoslovanskih reprezentanc, Čermak tudi selektor slovenske izbrane vrste.

Plavanje ni le šport, ampak tudi zdravo življenje. – Vlado Čermak

Veliko mladih Evropejcev je depresivnih. Vlado Čermak zato vabi mlade na plavanje: »S plavanjem se izloča 500 do 600 miokinov, se pravi, cela vrsta hormonov, ki pozitivno vplivajo na človeka. Urejeno je spanje, urejena je prehrana, psiha je urejena, kar je zelo pomembno za mladega človeka.« Tako svetuje coach, kot ljubitelji plavanja imenujejo Vlada Čermaka.

Tudi sam se je v preteklosti ukvarjal s pomanjkanjem števila mladih plavalcev, predvsem v obdobju težav z bazenom Kolezija. Trenutno je v klubu med 130 in 140 plavalcev in plavalk, ki so v tekmovalnem programu. Več jih preprosto ne bi moglo biti zaradi prostorskih omejitev.

»Poleg tega vsako leto v plavalnih šolah naučimo plavati nekaj čez sto otrok. Del teh otrok se nato usmeri v tekmovalno plavanje, vzdržujemo pa tudi veteransko plavanje, tako da se praktično ukvarjamo z vsemi starostmi,« je povedal glavni trener ljubljanskega kluba Domen Majhen, ki je sicer tudi trener Tare Vovk, letošnje dobitnice bronaste medalje na 50 m prsno na mladinskem evropskem prvenstvu. »Najpomembnejše je, da so otroci na bazenu, to je naše prvo vodilo. Žal imamo trenutno velike težave s samo prisotnostjo mlajših tekmovalcev na bazenu. Otroci se namreč ukvarjajo z več športi, poleg tega imajo veliko šolskih dejavnosti. Toda če želi nekdo uspeti v plavanju, je dobro, da se po desetem letu popolnoma osredotoči nanj. V plavanju je tehnično znanje zelo pomembno, vendar ga je težko pridobti, če otroka ni na treningu,« je o težavah pri delu z mlajšimi selekcijami povedal Majhen.

Glavni trener Plavalnega kluba Ljubljana je povzel še skupno željo ljubljanskih klubov: vrhunski pokriti bazen v Ljubljani. »Odlično bi bilo, če bi dobili nekakšen podoben objekt, kot ga imajo v gimnastiki, kjer različni ljubljanski klubi delujejo skupaj. Moram pa poudariti, da tudi v plavanju ljubljanski klubi zelo dobro sodelujemo med sabo in skupaj vodimo plavalno politiko. A če bi Ljubljana dobila pokrit objekt, ki si ga plavanje v Ljubljani in v Sloveniji zasluži, bi bilo res fantastično.« Skratka, v Plavalnem klubu Ljubljana bodo še dolgo plavali.