sreda, 15. 5. 2019

Slovesno praznovanje 150. obletnice Vižmarskega tabora

V letošnjem letu obeležujemo 150. obletnico izjemnega dogodka v zgodovini Slovencev. V Vižmarjah, v današnji četrtni skupnosti Ljubljana Šentvid, se je leta 1869 zgodil vseslovenski tabor, znan pod imenom vižmarski tabor.
Avtorica: Andreja Bečan, Društvo Blaž Potočnikova čitalnica

Na mestu, kjer danes stoji taborska piramida, se je 17. maja omenjenega leta zbralo približno 30 000 ljudi, ki so v nemškem okolju avstro-ogrske monarhije javno izrazili določene želje, potrebe in zahteve Slovencev. Med njimi so bile združitev slovenskih dežel v zedinjeno Slovenijo, ustanovitev slovenske univerze, uvedba slovenskega jezika v šole in javne inštitucije, govorilo in glasovalo pa se je tudi o številnih, za Slovence pomembnih, gospodarskih vprašanjih. Organizacijo tabora je prevzelo društvo za brambo narodnih pravic Slovenija. Tabor je privabil najširše kmečko prebivalstvo in se zanašal na narodno in politično zavednost. Udeležba je bila ogromna, ker to ni bil le javni shod pod milim nebom, marveč obenem narodna svečanost z zastavami in slavoloki, s petjem in godbo; zažigal se je umetni ogenj, pokali so topiči, po gorah pa so žareli kresovi, kar je vse mogočno vplivalo in vnemalo navdušenje! Za spomin so delili tudi taborske spominske svetinjice. Najveličastnejši med vsemi slovenskimi tabori je bil zagotovo vižmarski, saj je v dobi, ko ni bilo mobilnih telefonov in druge informacijske tehnologije, privabil množico zborovalcev z vseh slovenskih dežel (Kranjske, Primorske, Štajerske in Koroške). Med govorniki na taboru so bili: Janez Bleiweis, Valentin Zarnik, Radoslav Razlag, Josip Nolli in Etbin Henrik Costa. V imenu štajerskih Slovencev je tabor pozdravil Josip Vošnjak, v imenu goriških Slovencev Josip Tonkli, na koncu pa je navzoče pozdravil tudi predsednik tolminske čitalnice Janez Premerstein.

Osrednja slovesnost ob praznovanju 150-letnice vižmarskega tabora bo v petek, 17. maja 2019, ob 19.30 pred OŠ Vižmarje Brod, Na gaju 2.
Dogodek poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.

Danes

Na vižmarski tabor spominja piramida sredi polja. Postavljena je bila ob 100-letnici tabora. Spomenik je zasnoval arhitekt Janez Suhadolc, postavilo pa ga je gradbeno podjetje Megrad. Po prvotnih načrtih naj bi piramida v višino merila 18 metrov, a so postavili pol manjšo. Piramida simbolizira trdnost slovenskega naroda, proti vrhu se odpira v cvet, ki ponazarja odprtost –željo Slovencev po združitvi. Že leta 1870 so kot spomin na tabor izdelali manjšo piramido, ki pa nikoli ni bila postavljena. Spomenik sredi polja je torej opomnik, da se nastajanje Slovenije ni začelo v 20. stoletju, temveč ima veliko globlje korenine. Piramida je mogočna utrdba, katera nas spodbuja, da ostajamo strumni v slovenski kulturi, ki je potovala iz roda v rod v neugodnih časih in preživela, čeprav jo je stoletja prežemala nemščina. Ni le preživela, temveč se je tudi prekalila. Slovenci se s tem nikoli nismo pretirano in odkrito bahali. Prav pa je, da se tega spomnimo z odmevnimi dogodki.

Plakat Vizmarskega tabroa vir iz arhiva dr. Jurija Silca
Foto: arhiv dr. Jurija Šilca

V praznovanje 150-letnice vižmarskega tabora so se vključile številne institucije Četrtne skupnosti Šentvid. Vse osnovne šole, obe srednji šoli, KULT 316, Etnološko društvo Vižmarje, Kulturno društvo Tacen, Turistično društvo Tacen, Turistično društvo Dravlje, Planinsko društvo Šmarna gora, gasilska društva in še bi lahko naštevali. Kot pa se spodobi, nad nami bedijo in nas povezujejo zaposleni na Četrtni skupnosti Šentvid.

Več o taboru in dogodkih povezanih z njim na www.facebook.com/vizmarski.tabor/.