torek, 6. 3. 2018

Staramo se. Nič zato, veliko novega je še pred nami!

Zapisala: Jelka Šutej Adamič
Foto: Miha Fras

Prebivalstvo se stara, ljudje živimo vse dalj, nataliteta je vse manjša, in če se omejimo na Evropo, se vsaj glede na statistične kazalce staranje v prihodnosti ne bo ustavilo, temveč samo še okrepilo. Znak za alarm? Ne, le premišljeno se je treba spopasti z novimi dejstvi.

Evropske prestolnice premorejo vrsto novih programov za starajočo se populacijo, v koraku z njimi pa je tudi Ljubljana. Ne samo zveza upokojencev, tudi vrsta drugih javnih in zasebnih organizacij ter društev išče načine in možnosti bolj ali manj aktivnega vključevanja starejših pri preživljanju prostega časa.

Stopnja avtonomije

Dolgoletni predsednik Mestne zveze upokojencev Ljubljana Marijan Sedmak ponosno zagotavlja, da je Ljubljana glede oskrbe starejših eno najnaprednejših mest, njihovo dejavnost izdatno podpira občina. Stari pristop je temeljil na ponudbi postelje v domu za starejše (ali hiralnici, kot so starejši dom pogosto imenovali), danes pa je drugače. V Ljubljani je devet domov za starejše in so praviloma dobro vodeni, zagotavlja Sedmak. Bistveno skrb namenjajo preventivi, torej skrbi posameznikov, da naredijo vse za zdravo staranje. Skušajo zviševati mejo starosti, ki je danes okoli 62 let. Drugi steber njihovega delovanja pa je širitev polja posameznikove avtonomije, torej pravice človeka, da odloča o svojem življenju. »Skušamo uveljaviti zagotavljanje maksimalne stopnje avtonomije pri odločanju o tem, kako bodo živeli. Že v institucionalnem varstvu je avtonomija manjša.«

V Ljubljani so tako dosegli pokrivanje vseh stopenj oskrbe starejših, od svetovalnic do informativnih točk. Včasih pridejo v svetovalnico ljudje z hudimi težavami, spet drugič samo zato, da razvedrijo svoje misli in v svetovalnicah klepetajo več ur. Zelo dobro obiskani so njihovi Dnevni centri aktivnosti, med najbolj dejavnimi je zagotovo prostor na Viču. V viški center smo prišli na zaključek predstave Branimirja Nušića Oblast. Vsaj sedemdeset obiskovalcev je navdušeno ploskalo, po dogodku pa nam je Ika Pečan povedala, da v dramski skupini sodeluje že dve leti in da je navdušena, saj se enkrat tedensko dobivajo na vajah za uprizoritve, ob tem pa veliko časa namenijo tudi pogovorom o življenju in delu posameznih dramatikov. Sodeluje tudi v telovadnih skupinah, izdelovala je mandale in se učila drugih ročnih spretnosti, ki jih organizirajo v viškem centru. Vsi igralci imajo 70 let in več, vodi pa jih prostovoljec Rudi Volk.

Tečaji in družabništvo

Karmen Štefančič, vodja viškega centra, je povedala, da je njihov center odprt od sedmih zjutraj do sedmih zvečer, dopoldne začnejo z vadbenimi tečaji, sledijo gibalne aktivnosti, v popoldanskem času pa imajo njihovi člani še možnost, da se udeležijo jezikovnih tečajev in ostalih pogovornih delavnic, ki jih je dovolj, da lahko vsakdo najde kaj zase. Pomemben del je tudi družabništvo, branje dnevnega časopisja v manjši sobi ali zgolj klepet ob čaju. Prihajajo člani, stari od 50 do 90 let, od katerih jih je večina še samostojnih.

V nekaterih domovih za starejše Mestna zveza upokojencev organizira dnevno varstvo, ki se je dobro prijelo. Varstvo zahteva že bolj kvalificirano osebje, predvsem za nudenje zdravstvene nege. »Ljubljana ima verigo pomoči izpeljano na najbolj moderen način,« zagotavlja Sedmak. Dnevni centri se opirajo na participatorno vlogo, kar pomeni, da udeleženci programov sami povejo, kaj bi radi delali, sami odločajo o tem, kdo bo moderator, usmerjevalec dela skupine. Delo opravljajo prostovoljci, lani je bilo kar 270 aktivnih posameznikov, kar pomeni, da so nekateri prihajali tudi večkrat na teden.

Družabni tudi na spletu

Internetne strani različnih zvez upokojencev so uporabnikom privlačne, čeprav nehote pomisliš, ali jih uporablja dovoljšen del starejših. Ali po njih brskajo predvsem njihovi otroci v skrbi zanje? »Računalniška pismenost je z leti vse višja, imamo več kot tisoč naročnikov, ki naša elektronska sporočila, informacije dejansko gledajo in spremljajo. Starejši so z računalniki vse bolj spretni,« pove Sedmak. Prihajajo namreč generacije, ki so se morale sprijazniti z digitalizacijo že v svoji službi in so si z informatiko že bolj domače. Hitro osvajajo nova socialna omrežja, programe za prenašanje slik, oblikovanje, posredovanje strani ...

Pod okriljem Mestne zveze upokojencev Ljubljana trenutno deluje sedem dnevnih centrov za starejše. Program sofinancirata občina in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Program zelo uspešno deluje že dvanajst let, število članov pa vsako leto narašča. »Zabeležili smo približno 1200 aktivnih članov na mesec, kar pomeni, da k aktivnemu staranju in vseživljenjskemu učenju spodbujamo precejšnje število starejših občanov MOL,« pove Katja Krivec, vodja programa Dnevnih centrov aktivnosti.

V številkah

Posamezen dnevni center v povprečju obišče od 50 do 120 ljudi na dan; večina prihaja v center najmanj dvakrat tedensko, v centru pa povprečno preživi dve do štiri ure. Število članov po centrih je precej različno, kar je predvsem posledica njihove lokacije oziroma dostopnosti. V letu 2017 se je v program vključilo približno 1900 različnih članov, 85,5 % članov je ženskega spola, povprečen obisk v centrih je 75 članov na dan, povprečna starost pa 69 let.

V letu 2017 so se člani lahko vključili v več kot 85 različnih aktivnosti, ki jih delijo v šest različnih sklopov: gibalne aktivnosti, sprostitvene delavnice, delavnice vseživljenjskega učenja, delavnice s področja kulture in umetnosti, prostočasne aktivnosti in aktivnosti v naravi. Tudi v letu 2017 so na željo članov uvedli še nekatere nove aktivnosti: naravne metode samopomoči, krojenje in šivanje, zgodovino glasbe, šolo ustvarjalnega reševanja konfliktov, korejščino, filozofijo za življenje, uporabo pametnih telefonov in tabličnih računalnikov ter biovrt.

Vse aktivnosti v dnevnih centrih vodijo prostovoljci; v letu 2017 jih je sodelovalo 266 (od tega 215 žensk) in njihovo število se še povečuje. Kar 47 % vseh prostovoljcev je upokojencev. »Obenem pa je zelo pomembno,« opozori Katja Krivec, »da v naših svetovalnicah pomagajo tudi zaposleni ljudje, saj pridejo ljudje z resnimi zdravstvenimi, socialnimi, stanovanjskimi in drugimi težavami, zato jih je treba pravilno usmeriti. Vse se dogovorimo,« še zagotovi, »nikoli ne rečemo, da so skupine polne ali vrnite se prihodnje leto.«

Ampak, kako ...?

In kako se starejši odločijo za prvi korak? Mestna zveza upokojencev se redno udeležuje vseh ljubljanskih dogodkov, festivalov, sejmov, kjer se predstavljajo ustanove s programi za starejše, ki jih ti obiskujejo. Nekaj posamezniki izvejo tudi iz medijev, z interneta, še vedno pa je najboljša reklama ustno sporočilo. Prijatelj, sosed ...

Participatorna metoda v dnevnih centrih

Ključ do uspeha programa dnevnih centrov aktivnosti je zagotovo participatorna metoda, ki članom omogoča soustvarjanje programa, vzbuja občutek pripadnosti ter izkorišča njihove potenciale. S širjenjem socialne mreže, družabništvom, nizkim pragom dostopnosti ter omogočanjem vključevanja vsakemu posamezniku pa se ustvarja edinstven značaj programa, ki vse bolj postaja nepogrešljiv na področju socialnovarstvenih programov za starejše.

 

DNEVNI CENTRI AKTIVNOSTI ZA STAREJŠE V LJUBLJANI

Zapisala: Darija Božnik

S podaljševanjem življenjske dobe postajajo vse bolj pomembni različni ukrepi za podaljševanje samostojnega življenja. Še pred nedavnim je bilo institucionalno varstvo edina možnost, ki so jo lahko izbrali starejši, ko so potrebovali določeno skrb ali pomoč. Zaznavali smo vse več izraženih želja po vzpostavitvi nekakšnih središč za druženje, ki bi omogočala medsebojno povezovanje. Zato se je Mestna občina Ljubljana pričela posvetovati z različnimi društvi upokojencev in se odločila podpreti idejo o dnevnih centrih aktivnosti za starejše. Kot odziv na novonastale potrebe starejših v mestnem okolju je pod okriljem Mestne zveze upokojencev tako zaživel prvi program dnevnega centra aktivnosti za starejše. Kasneje se mu jih je pridružilo še šest centrov, Center aktivnosti Fužine (CAF), ki ga vodi Dom starejših občanov Fužine, ter dnevni center, namenjen starejšim gluhim, naglušnim in gluhoslepim Društva gluhih in naglušnih Ljubljana.
V vsakem od njih se tedensko odvija množica aktivnosti, ki se prilagajajo glede na želje in zaznane potrebe. Voditelji posameznih aktivnosti v programu so večinoma prostovoljci iz vrst starejših, ki s tem ostalim posredujejo pridobljeno znanje in bogate izkušnje. Večina centrov je odprta od zgodnjega dopoldneva do poznih popoldanskih ur. Njihovi programi so zelo pestri, poleg vsakodnevnega družabništva in medgeneracijskega povezovanja je v vsakem izmed njih na voljo mnogo raznovrstnih aktivnosti za vzdrževanje psihofizične kondicije in aktivnega preživljanja prostega časa (družabne igre, umetniško ustvarjanje, kuhanje, ročna dela in spretnosti, pevski zbori, različne oblike vodenih telesnih vadb, učenje tujih jezikov, računalništva, fotografske delavnice ipd.).