ponedeljek, 24. 2. 2020

Teden možganov: spregovorimo o odnosih

Delovno skupino Gube, ki znotraj SiNAPSE organizira Teden možganov, večinoma sestavljajo študentje s področja medicine, psihologije, kognitivnih znanosti, biologije, filozofije in sociologije. Gre za mlade navdušence nad nevroznanostjo, ki vse leto posvečajo svoj čas in energijo ustvarjanju Tedna možganov.
Avtorica: Patricija Fašalek

SiNAPSA je slovensko društvo za nevroznanost, katerega poslanstvo je spodbujati razvoj nevroznanstvene dejavnosti v Sloveniji, med drugim s povezovanjem raziskovalnega dela med posameznimi področji nevroznanosti, organizacijo strokovnih srečanj in spodbujanjem nevroznanstvenega izobraževanja na vseh ravneh. Trenutna predsednica je prof. dr. Mara Bresjanac, vodji ljubljanske organizacije Tedna možganov pa sta psihologinja Nastja Tomat in Kristina Kolle, študentka psihologije. V SiNAPSI namreč že od leta 2004 vsak tretji teden v marcu organizirajo Teden možganov (Brain Awareness Week), ki je mednarodna akcija, posvečena ozaveščanju laične in strokovne javnosti o pomembnosti raziskovanja živčevja. Na naša vprašanja o letošnji temi o odnosih nam je odgovorila Nastja Tomat.

Kako ste izbrali letošnjo temo o odnosih?

Človek je kot socialno bitje vedno vpet v takšne ali drugačne oblike odnosov. Želimo pokazati, da človek ne more obstajati in biti celostno preučevan izven svojega socialnega okolja. Ljudje bivamo v recipročni povezavi z drugimi – mi vplivamo nanje in oni vplivajo na nas, kar je dinamičen in kompleksen proces. Na Tednu možganov želimo zajeti najrazličnejše vidike in ravni odnosov. Govorili bomo o odnosu do sebe in drugih, med drugim o prijateljstvu, partnerstvu in intimnosti. Zanimalo nas bo, kako družbene norme vplivajo na odnose ter na kakšen način se oblikuje odnos do različnih skupin. Danes vedno aktualna tema so tudi socialna omrežja, zato se bomo dotaknili vprašanja intimnosti in zasebnosti v dobi interneta in pametnih telefonov. Torej bomo govorili tako o intimnosti in povezanosti kot o izolaciji in socialni deprivaciji – obe strani spektra tako ali drugače vplivata na naše možgane. Temo vedno izberemo skupinsko in po večdnevni diskusiji. Na Tednu možganov jo potem obdelamo z vidika različnih strok, od biologije, nevrologije in nevroznanosti do psihologije, sociologije, filozofije in kognitivnih znanosti. Odnose smo izbrali, ker ta tema zadeva vse ljudi, poleg tega pa želimo izkoristiti priložnost, da odpremo vrata v svet socialne nevroznanosti.

S katerega vidika se lotevate povezave med možgani in odnosi?

Pri socialnih interakcijah in oblikovanju odnosov sodelujejo številni hormoni, živčni prenašalci, možganske strukture in omrežja. Predstavili bomo vlogo, ki jo pri odnosih igrajo na primer oksitocin, zrcalni nevroni in limbični sistem. Poleg tega bomo možgane postavili v širši kontekst in se spraševali, kako na njihovo strukturo in delovanje vplivajo odnosi v zgodnjem otroštvu, bogatost ali siromašnost naših socialnih stikov in kultura, v kateri živimo. Zanimalo nas bo, na kakšen način je evolucija spodbujala razvoj socialnih možganov in kaj lahko sodobne metode slikanja možganov, kot je funkcijsko magnetnoresonančno slikanje, doprinesejo k našemu razumevanju odnosov. Dotaknili se bomo težav v zaznavanju sebe in oblikovanju ter vzdrževanju odnosov, ki se pojavljajo pri različnih motnjah in boleznih, tudi na področju duševnega zdravja, ter iskali njihove nevrološke korelate.

Ste se lotevali razmerja med možgani in odnosi tudi na podlagi različnih starostnih obdobij?

Pri oblikovanju programa smo veliko razmišljali o odnosih v različnih razvojnih obdobjih. Veliko raziskovalcev preučuje, kako socialno okolje vpliva na razvoj možganov v otroštvu in mladostništvu ter kako stili navezanosti v otroštvu oblikujejo vzorce v nadaljnjem življenju. Še ena aktualna tema je socialna mreža pri starostnikih – ali in na kakšen način lahko socialni stiki delujejo kot varovalni dejavnik pri ohranjanju zdravja?

Kaj pa glede na nove oblike odnosov, ki postajajo vse bolj popularne?

Veliko raziskovalcev se ukvarja z iskanjem nevrobioloških korelatov socialnega in spolnega vedenja različnih vrst. Eno od plenarnih predavanj bo posvečeno temu, kaj nevroznanost danes ve o ljubezni. Predvajali in komentirali bomo tudi film, ki govori o odnosih, ki za našo družbo niso konvencionalni. Sicer pa imata na to, kaj si interpretiramo kot normalno, velik vpliv družba in kultura, v kateri živimo. Različne oblike odnosov zato velja preučevati z različnimi metodami in iz različnih vidikov – biološkega, nevrološkega, psihološkega, sociološkega itd.

Teden mozganov logo

Dobri socialni odnosi so povezani s psihofizičnim zdravjem

  • Različne raziskave kažejo, da ljudje z dobro socialno mrežo kažejo večjo odpornost za različne somatske bolezni: od kardiovaskularnih težav do rakavih obolenj.
  • Glede na raziskave sklepamo, da so socialni stiki povezani z aktivnostjo nevroloških in endokrinih sistemov, npr. simpatičnega živčnega sistema in osi hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza (ang. HPA axis), ki vplivajo na razvoj in potek različnih bolezni.
  • Ker so socialne vezi pri mnogih vrstah pomembne za preživetje, lahko občutja socialne nepovezanosti sprožajo odziv, ki se pojavi ob življenjsko ogrožajoči grožnji, takšna aktivacija pa ima na dolgi rok lahko posledice za zdravje.
  • Oblikovanje in ohranjanje socialnih stikov, ki zadovoljujejo naše relacijske potrebe, torej ni samo prijetno, temveč služi tudi kot varovalni dejavnik pri ohranjanju našega zdravja.
  • Nevroznanost je interdisciplinarna, zato so v ekipo Gube vedno dobrodošli mladi iz vseh strok, ki jih to področje zanima.