petek, 10. 7. 2020

Tivoli, največja znamenitost mesta

Avtorica: Lora Power

Ob vročih poletjih nas v svoje naročje vabi največji mestni park. Redni obiskovalci ga poznajo prav do zadnjega grmička: vse tiste sence in vonje, grče najljubšega drevesa …, kot tudi to, ob kateri uri se sonce zrcali na oknih tivolskega dvorca, od kod se razgrinjajo najlepši pogledi na mesto ali kdaj je največ možnosti, da uzrete veverice in sinice. Kot je oznanil Andrej Verlič, vodja službe Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib: »To je največja znamenitost tega mesta!«

Onega jutra so se ob Čolnarni vrtinčili lokvanji, ob poteh so cvetele lipe, pred mestnim rastlinjakom pa so se bahale vrtnice – bele, rumene, rdeče in roza, ljubljanske in novogoriške ter one, ki jim ne poznamo imena, ker so ostale brez pripisa. A to ni niti malo zmotilo zaljubljenca, ne sprehajalca, niti gospoda, ki je pod njihovimi dehtečimi krošnjami vadil taj či. Prijateljici, ki sta si med cvetjem umislili zajtrk, sta se strinjali z Andrejem Verličem, ki je pristavil: »To je privilegij, ki so nam ga omogočili naši predniki!«
Nedaleč stran je bilo slišati brnenje kosilnic, a je nekaj zelenic vseeno ostalo nepokošenih. Pa ne zaradi malomarnosti: napis na tablicah je opozarjal, da bodo najprej počakali, da se na njih napasejo čebele. »Žal smo potrebovali epidemijo, da smo se zavedeli pomena takšnih površin, ki so nam dostopne praktično na domačem pragu,« je pojasnil vodja krajinskega parka, kjer je zavarovanih kar 459 hektarjev. »Čas pandemije nas je opomnil, kaj pomenijo urejene, vzdrževane, dobro načrtovane in javno dostopne zelene površine. Nikar ne pozabimo tega!« Kar seveda terja spoštovanje, varovanje in urejanje: »Kajti edino urejen park opravlja svoj namen, torej da skrbi za zdravje in dobro počutje ljudi.«
Med pandemijo nam je naš največji mestni park vdihnil spoznanje, kako zelo pomembne so zelene površine za dvig morale in brstenje užitka. Zato naj Tivoli ne bo le kraj druženja, življenjski prostor za živali ali darilo mesta vsem meščanom. Naj bo poslej (živa) svetinja!