sreda, 28. 3. 2018

Tuji kulturni centri v Ljubljani

Zapisala: Veronika Sorokin

Ljubljančani smo lahko upravičeno ponosni na veliko število tujih kulturnih centrov v našem mestu, ki na reprezentativen in dejaven način dopolnjujejo vsestransko vlogo tako prestolnice kot države. Gre za pomembna središča, po zaslugi katerih se vzpostavlja bilateralno sodelovanje Slovenije z drugimi državami na različnih ravneh. Predstavljajo osnovno celico, kjer je na najvišji ravni poskrbljeno za potrebe izobraževanja, kulturnega življenja in medsebojnega druženja.

Francoski inštitut

Francoski inštitut je uradno odprl svoja vrata leta 1967 kot »Francoski kulturni center Charles Nodier«, vendar je francoska kultura prisotna na slovenskih tleh že veliko dlje. Prvi francoski kulturni center so namreč v Ljubljani ustanovili že leta 1921.

Danes velja za enega najbolj priljubljenih in obiskanih tujih kulturnih ustanov v Sloveniji, ki poleg bogatega kulturnega programa in dinamičnega bilateralnega sodelovanja na jezikovnem, univerzitetnem in znanstvenem področju ljubiteljem Francije in francoske kulture ponuja obilo priložnosti za spoznavanje dežele, jezika in narodnih posebnosti. V svojih prostorih v središču Ljubljane na Bregu 12 ima bogato knjižnico in mediateko, ponuja kakovostne tečaje francoščine, različne delavnice in aktivnosti.

Lani so na Francoskem inštitutu obeležili zavidljivo 50. obletnico delovanja, v okviru katere so na svečanem dogodku spregovorile številne osebnosti iz sveta slovenske politike, znanosti, kulture in umetnosti. V sodelovanju z lokalnimi institucijami in v okviru številnih projektov inštitut že vrsto let zagotavlja seznanjanje javnosti s francosko književnostjo, slikarstvom, francosko kinematografijo, filozofijo in znanostjo. Po besedah zunanjega ministra Karla Erjavca »inštitut gradi prijateljske in zgodovinske odnose in prinaša znanje ter vedenje mlajšim generacijam«. Direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič je ponosno zatrdil, da Slovenija s Francijo trenutno izvaja kar 162 projektov na področju znanosti, Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, pa je o lanskem ciklusu predavanj poudaril, da »inštitut z nami razglablja o vprašanjih sedanjega razumevanja sveta«.

Direktor Francoskega inštituta Jean-Luc Goester je o viziji inštituta in načrtih za leto 2018 povedal: »V letu 2018 bi izpostavil že druge Nodierove dneve – veliko literarno praznovanje, poimenovano po pisatelju Charlesu Nodieru. Vabljeni bodo številni francoski pisatelji, ponudili pa bomo zanimiv program, sestavljen iz srečanj, diskusij in branj. Slovenski študentje bodo izbrali svojega nagrajenca projekta »Goncourtov seznam/Slovenski izbor«, ki poteka v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani in založbo Mladinska knjiga ob podpori našega sponzorja Revoza. V Ljubljani se bo takrat mudila tudi pisateljica Catherine Cusset, nagrajenka slovenskega izbora 2016, ki bo prevzela nagrado. Ob tem bo izšel tudi slovenski prevod njenega romana.«

V mesecu marcu in aprilu vas vabijo na katerega izmed naslednjih dogodkov:

  • Zlati makron: 15.–31. 3. 
  • V okviru akcije Goût de France/Good France bo Francoski inštitut v slovenskih šolah organiziral tekmovanje v pripravi francoskih slaščic.
  • Festival frankofonskega filma: 20.–27. 3., Kinodvor in Slovenska kinoteka
    Na ogled bo 9 odličnih celovečernih filmov v fracoskem jeziku, ki jih bo predstavilo 11 držav.
  • 3 minute za 1 pesem: 21. 3. ob 19.15 na Francoskem inštitutu, Breg 12
    Poseben večer, posvečen poeziji, bo pospremila glasba. Prebrali ali odrecitirali boste lahko svojo najljubšo pesem v francoščini po svojem izboru.
  • Nodierovi dnevi v Ljubljani: 17.–20. 4.
  • Večer s francosko pisateljico Catherine Cusset: 19. 4., Klub Cankarjevega doma 

Več o programu in delovanju si lahko preberete na njihovi spletni strani.

Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji

V isti stavbi na Bregu 12 ima svoje prostore tudi Italijanski inštitut za kulturo, ki je v Ljubljani že od leta 1999. Pri organizaciji koncertov, razstav, konferenc, filmskih večerov in pomembnejših dogodkov za promocijo Italije sodeluje z uglednimi slovenskimi institucijami in skrbi za krepitev kulturnih odnosov med obema državama.

Kot mi je v pogovoru povedal kulturni ataše Stefano Cerrato, si prizadevajo vsak mesec iz Italije povabiti različne goste s področij umetnosti, literature, humanistike itd. »V letu 2017 smo aktivno sodelovali z Narodno galerijo ob pripravi razstave uglednega poznobaročnega slikarja Giambattista Tiepola, gostili smo znanega italijanskega novinarja za področje Bližnjega vzhoda Domenica Quirica, obiskal nas je tudi avtor zgodovinskih romanov Roberto Bui alias Wu Ming I, stripar ter pevec Davide Toffolo itn.«  

S svojo knjižnico, bogato z leposlovjem in deli s področij humanistike in umetnosti, omogoča bralcem neposreden stik z italijansko kulturo. Inštitut opozarja nase zlasti s prvovrstnimi tečaji italijanskega jezika za vse starostne skupine, na katerih poučujejo kvalificirani rojeni govorci. Kot je še povedal moj sogovornik, je vse več zanimanja za učenje italijanščine prav med najmlajšimi, predšolskimi otroki.

O delovanju inštituta si lahko več preberete na spletni strani.  

Balassijev inštitut

Madžarsko kulturno predstavništvo je v Ljubljani najmlajše, svoja vrata v vili Urbana na Barvarski stezi je odprlo leta 2016. Izvajajo nadvse dinamičen program vsestranskih dejavnosti, kar poudarja svežino in zagon njihovega osnovnega poslanstva. V prvi vrsti je to ohranjanje kulturne, izobraževalne in znanstvene diplomacije, širša predstavitev narodne in kulturne dediščine, širitev prepoznavnosti in znanja madžarskega jezika ter seznanjanje javnosti z raznolikostmi madžarske kulture in družbe. Poleg rednih literarnih in filmskih večerov ter otroškega programa so obiskovalcem na voljo tudi razstave, koncerti, znanstveni simpoziji, srečajo se lahko z okusi madžarske kuhinje, ob madžarskem dnevu znanosti novembra 2017 pa so se lahko celo pomerili v hitrostnem reševanju rubikove kocke.

O tem, kako lahko v Sloveniji odstiramo tančico naše vzhodne sosede, ki jo premalo poznamo zlasti zaradi oddaljenih ugrofinskih korenin madžarščine, sem se pogovarjala z direktorico inštituta Bíborko Molnár-Gábor»Kljub temu da smo sosedje, se ne poznamo dovolj, in to si želimo na našem inštitutu spremeniti. Želimo si, da bi se slovenska javnost celovito seznanila z madžarsko kulturo. Ker smo od tujih kulturnih centrov v Ljubljani najmlajši, je za nas ključno, da od obiskovalcev dobimo povratne informacije in poiščemo stične točke. Trenutno so v okviru našega programa najbolj obiskane otroške delavnice ob sobotah in različne glasbene prireditve. Organiziramo zelo uspešen tečaj madžarščine z lektorico Evo Schwetter, za katerega se tečajniki vseh starosti odločajo iz zelo različnih vzgibov. Nekateri se jezika učijo, da bi znanje osvežili, drugi se ga učijo bodisi zaradi družinskih korenin, poslovnih razlogov, tudi ljubezni.«

tuji kulturni centri madzarski

Direktorica Balassijevega inštituta Bíborka Molnár-Gábor (foto Balassijev inštitut) 

TV voditeljica in urednica Miša Molk je o inštitutu povedala: »Balassijev inštitut je izjemno dejaven. Odlične prireditve so tam. Navdušil me je recimo pogovor z madžarskim esejistom, filologom Lászlóm Földényijem o melanholiji. Pogovor, ki bi lahko trajal in trajal.«

O madžarskem jeziku, ki ob vseh stičnih točkah z Madžarsko še vedno ostaja najtrši oreh, je spregovorila Nina Drev, študentka Naravoslovnotehniške fakultete: »Fant je iz Budimpešte, madžarščine se učim drugo leto in moje znanje na sporazumevalni ravni je vse boljše.«


V mesecu marcu in aprilu vas vabijo na katerega izmed naslednjih dogodkov:

  • Allegro – glasbena delavnica za otroke: 17. 3. od 10.00 – 13.00, Balassijev inštitut
  • Moje 20. stoletje, filmski večer z Matevžem Jermanom ob izbranem madžarskem filmu: 19. 3. ob 19.00, Balassijev inštitut
  • Mednarodni glasbeni simpozij v Balassijevem inštitutu: 21.–23. 3. od 10.00 do 12.00
  • Prekmurje se predstavi: 24. 3. od 08.00 do 17.00, Pogačarjev trg. Že petič zapored se bodo v srcu Ljubljane predstavili prekmurski kmetovalci in rokodelci.
  • Zugloski filharmoniki iz Budimpešte, Festival Svirel: 8. 4., Hotel Union
  • Professional workshop En-Knap Group: 11. 4., Balassijev inštitut

O vseh dogodkih in prireditvah si lahko preberete na njihovi spletni strani in na Facebook strani

Goethejev inštitut

Goethejev inštitut je v Ljubljani od leta 2004 in lani je dobil nove prostore na Mirju 12. Njegovo žarišče delovanja je zelo široko, usmerjeno v mednarodno kulturno sodelovanje in širjenje znanja nemškega jezika na vseh stopnjah. Med glavne dejavnosti sodi izvajanje tečajev nemščine in izpitov za pridobitev mednarodno priznanih Goethe-Zertifikatov. 

Natančneje je o delovanju Goethejevega inštituta spregovorila Jelena Tomažin, strokovna sodelavka za kulturne programe»Inštitut sodeluje s številnimi šolami po vsej Sloveniji, kar slovenskim učencem in dijakom omogoča udeleževanje različnih mednarodnih projektov, tudi odmevnega debatnega tekmovanja Jugend debattiert international. Ponuja tudi številna izobraževanja in seminarje za učitelje nemščine ter jim omogoča vpogled v najnovejše smernice pedagoškega dela. Inštitut se redno vključuje v različne mednarodne projekte, trenutno aktivno sodeluje pri projektu Freiräume (Prostori svobode), ki skuša določiti področja, na katerih je svoboda ljudi omejena. Nadalje je v sodelovanju z raziskovalcem in umetnikom Kimom Albrechtom razvil zgovorno spletno stran http://interflow.kimalbrecht.com/, ki prikazuje migracije in oblikovanje državnih mej v prerezu zgodovine. V okviru 500. obletnice reformacije je Goethejev inštitut pred kratkim vzpostavil mobilno in spletno aplikacijo Luther – Trubar, ki na igriv način predstavlja življenje obeh mislecev. Dosegljiva je v trgovini Apple Store, Trgovini Play in na spletni strani."

Iz izjave pisatelja, scenarista in režiserja Mihe Mazzinija o Goethejevem inštitutu: »Goethejev inštitut je zaupanja vredna inštitucija in promotor pomembnih vrednot. Sodeloval sem pri nekaterih dogodkih, ki so bili vsi po vrsti izjemno dobro pripravljeni in so si prislužili velik odmev v javnosti. Vsekakor pa ne smem pozabiti tečaja nemščine, ki je bil vrhunski.«

Vabijo vas, da si v prostorih Goethejevega inštituta enkrat mesečno ogledate najnovejše filme iz Nemčije - Serija filmskih večerov »Goethe kino«. Vse filmske projekcije so brezplačne in opremljene z angleškimi podnapisi. 

  • 14. 3. ob 19.00 – Grüße aus Fukushima (režija: Doris Dörrie, Nemčija, čb, 104 min, 2015/16)
  • 18. 4. ob 19.00 – Beuys (režija: Andres Veiel, barvni, čb, 107 min, 2015–2017)
  • 16. 5. ob 19.00 – Titos Brille (režija: Regina Schilling, barvni, 90 min, 2014)
  • 13. 6. ob 19.00 – B-Movie (režija: Jörg A. Hoppe, Heiko Lange, Klaus Maeck, Miriam Dehne, barvni, čb, 92 min, 2014/15)

 Več o delovanju Goethejevega inštituta izveste na njihovi spletni strani.