petek, 25. 5. 2018

V dveh letih do naslova državnih prvakinj

Nogomet je za številne daleč najpomembnejša postranska stvar na svetu, vse večjo veljavo v zadnjih letih pa pridobiva tudi ženski nogomet, ki ima v svetu daljšo tradicijo, kot si predstavljamo.
Avtor: Miha Štamcar

V Sloveniji je nekoliko večji razmah doživel šele po letu 1991, tudi v Ljubljani, pa čeprav je že sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja ljubljanska ekipa igrala v nekdanji medrepubliški ligi. Po osamosvojitvi je Krim prišel do prvega naslova državnih prvakinj, štirikrat je nato ta uspeh ponovila Ilirija, lani pa je po le dveh letih od ustanovitve to uspelo še Olimpiji. V vodstvu ljubljanskega ženskega nogometnega kluba resno razmišljajo o ženskem nogometnem centru.

Začetki organiziranega igranja ženskega nogometa segajo proti koncu 19. stoletja, toda leta 1921 je Evropska nogometna zveza (UEFA) ta šport dekletom celo prepovedala. Vodilni možje takratne Uefe so se namreč bali za njihovo zdravje deklet, vendar jih to ni zaustavilo. Kljub temu so uradno evropsko prvenstvo imele šele leta 1984, sedem let pozneje pa je bilo na Kitajskem še prvo svetovno prvenstvo.

Slovenke v nogometu

Nekoliko manj pestra je zgodovina ženskega nogometa v Sloveniji. Čeprav je od zgodovinske tekme med Olimpijo in Vijolicami iz Maribora le 47 let, o tej tekmi ni veliko podatkov. Po enajstmetrovkah so Ljubljančanke za Bežigradom s 5:3 premagale Mariborčanke. Obe ekipi sta nato nekaj let igrali v takratni medrepubliški ligi, sredi sedemdesetih let pa sta se kluba združila. »Nekaj igralk iz Maribora se nas je vozilo v Ljubljano na treninge in tekme. Večino tekem smo takrat igrale pred tekmami moških ekip na stadionih po vsej Jugoslaviji. Tako je Ženski nogometni klub Ljubljana eno svojih tekem igral tudi na beograjskem stadionu Marakana pred derbijem med Crveno zvezdo in Partizanom,« je o zlatih časih ženskega nogometa v Sloveniji povedala Sonja Kranjc, rojena Ilić, ki je dodala, da so bile po vsaki tekmi tudi finančno nagrajene.

Prvi ženski nogometni klub v samostojni Sloveniji je bilo Polževo. Prvi naslov državnih prvakinj so leta 1993 osvojile nogometašice Krima, Ljubljana pa je po zaslugi nogometašic Ilirije do naslova državnih prvakinj prišla še štirikrat. V glavnem mestu Slovenije je po sezoni 2005/06 vse do 4. maja 2015 sledil skoraj desetletni mrk ženskega nogometa.

Hej, hej, Ljubljančanke!

»Eden od razlogov, da smo se odločili obuditi ženski nogomet v Ljubljani, je vse večja priljubljenost tega športa v Evropi, pri tem pa smo želeli uporabiti športno znamko Olimpija, ki ima v Slovenji velik krog privržencev. Menili smo, da si Ljubljana kot eno najlepših evropskih glavnih mest zasluži tudi ženski nogometni klub. Verjamem, da so Ljubljančani spoznali, da je tudi ženski nogomet zanimiv, a v primerjavi z zahodno Evropo imamo še veliko rezerv. Če bi imeli tudi gospodarstveniki malo več posluha za ženski nogomet, bi kaj kmalu lahko tudi v Ljubljani imeli ekipo, ki bi redno igrala v ligi prvakinj,« je prepričan Boris Snedec, idejni oče, ustanovitelj in predsednik Ženskega nogometnega kluba Olimpija.

V prvem letu igranja v prvi slovenski ženski nogometni ligi so Ljubljančanke osvojile tretje mesto, z lanskoletnim naslovom državnih prvakinj pa so si priborile tudi pravico nastopa v kvalifikacijah za uvrstitev v ligo prvakinj. Tako so lani konec avgusta gostile ekipe Züricha, Minska in Birkirkare z Malte. Na koncu so se morale zadovoljiti s tretjim mestom, vendar so njihovi cilji v prihodnosti precej višji.

»Nogomet sem začela igrati v Jevnici, nekaj let sem ga igrala tudi v Avstriji. Ker sem doma iz Dola pri Ljubljani, sem bila zelo vesela, da so ustanovili Olimpijo, tako da imajo tudi dekleta iz Ljubljane in njene okolice možnost igrati nogomet. Lanskoletni naslov državnih prvakinj me ni presenetil, saj je bila ekipa sestavljena iz kakovostnih igralk, ki ima tudi podporo s strani Mestne občine Ljubljana. Menim, da ima klub postavljene dobre temelje in da se bo še razvijal,« je prepričana Lucija Grad, kapetanka aktualnih slovenskih državnih prvakinj, ki se z nogometom ukvarja že skoraj 20 let. »Ker se nogomet igra zunaj, na prostem, v različnih vremenskih razmerah, je to dobro za krepitev imunskega sistema, saj nisi ves čas zaprt v telovadnici, zato je zelo primeren tudi za dekleta. Verjamem, da se jih bo v prihodnosti še več odločalo za igranje nogometa, v našem klubu je zanje odlično poskrbljeno,« vabi kapetanka mlade, nadobudne nogometašice v najbolje organiziran slovenski ženski nogometni klub.

Načrti in ambicije

»Trenutno je v članski konkurenci v ženskem nogometu najbolje poskrbljeno prav v Olimpiji, tudi kar se finančnega vidika tiče. Ker je klub mlad, so sicer še določene organizacijske težave, vendar se to izboljšuje, seveda pa bo prihodnost odvisna tudi od naših rezultatov. Sama sem v klubu šele prvo leto, prej sem igrala za Beltince, kjer je ženski nogomet bolj popularen kot v Ljubljani, predvsem to velja za mlajše selekcije. Toda vidim, da se v vodstvu Olimpije trudijo privabiti čim večje število mlajših igralk, in verjamem, da jim bo uspelo,« je svojo kapetanko dopolnila Tjaša Tibaut, ki se z nogometom ukvarja že vse od leta 2004.

V vodstvu ljubljanskega ženskega prvoligaša načrtujejo, da bi Olimpija redno igrala v ligi prvakinj, saj bi tako lahko pridobila tudi sredstva Uefe, s katerimi bi lažje gradili piramido v mlajših selekcijah. Že zdaj gradijo dekliško nogometno šolo, ki bi jo radi razvili v ženski nogometni center.

»Načrtujemo, da bi del sredstev pridobili s pomočjo Uefe, del s pomočjo Mestne občine Ljubljana in del s pomočjo investitorjev, tako da bi v prihodnjih desetih, petnajstih letih ženski nogomet pridobil na večji veljavi. Zdaj se nam dogaja, da deklice bežijo v druge športe, ker nimamo ustrezne infrastrukture. Ideja je, da bi takšen center zgradili v Vevčah, kjer je že objekt, ki je zdaj zapuščen,« ambicij Olimpije ne skriva Boris Snedec, 54-letni Ljubljančan, ki ima šport, predvsem pa nogomet, zapisan v genih.

Ob članski ekipi, v kateri je 25 igralk, ima Olimpija še ekipi do 13 in do 17 let. Obe redno nastopata, na nekaterih turnirjih pa igrajo še z ekipo do 11 let. Vsega skupaj je v ekipah 40 otrok, kar je navdušujoče, glede na to, da so dekliško nogometno šolo odprli šele lani. Zagotovo jih bo v prihodnosti še več.

»Zelo sem vesel, da smo pred tremi leti po enem desetletju spet vrnili ženski nogomet v Ljubljano. Danes imamo v Ljubljani dva kluba, saj ob Olimpiji spet deluje Krim, kar je vsekakor dobra novica. V Olimpiji smo delo dobro zastavili, želimo si še večje pomoči Nogometne zveze Slovenije in mislim, da gre vse v pravo smer,« nam je zaupal Velaga Tabaković, član upravnega odbora kluba Ženskega nogometnega kluba Olimpija, ki je bil zraven pri večini ljubljanskih klubov po letu 1993. Najdlje v Iliriji, s katero je osvojil tudi štiri naslove državnega prvaka.