nedelja, 11. 2. 2018

V Ljubljani odbojko na mivki igramo tudi pozimi

Zapisal: Miha Štamcar

Dvorano uporabljajo Ljubljančani in prebivalci celotne Slovenije

Lani je svoja vrata odprl športni park Ludus v Črnučah, v okviru katerega so bila zgrajena igrišča za odbojko na mivki, tenis in mali nogomet ter prva dvorana za športe na mivki v Sloveniji. Že v poletnih mesecih so zunanja igrišča zaživela v vsem svojem sijaju, v zimskih pa se je pokazalo, da je dvorana za športe na mivki, prav posebej za odbojko na mivki, več kot dobrodošla novost tako za vrhunske športnike kot za rekreativce, pri čemer je ne uporabljajo samo Ljubljančani, temveč prebivalci celotne Slovenije.

Vse od oktobra skorajda ni dneva, ko v popoldanskih in večernih urah štiri igrišča za odbojko na mivki ne bi bila zasedena. Tako je bilo tudi ob našem obisku ob koncu delovnega tedna: ob treh zasedenih igriščih so imeli najmlajši na četrtem zabavo za rojstni dan.

»V zimskem času dosegamo tisto zasedenost, ki smo si jo želeli. Tu in tam so še kakšni dnevi, običajno je to ob koncu delovnega tedna ali za vikend, ko niso vsa igrišča zasedena, toda zdaj, ko smo začeli omogočati tudi rojstnodnevne zabave, smo tudi to zapolnili. Dvorano imamo zasedeno do konca maja, v poletnih mesecih pa obstoječih šest igrišč, kolikor jih imamo na voljo, ni bilo dovolj za vse, ki so si želeli igrati odbojko na mivki. Zato zdaj razmišljamo, da bi naredili še kakšnega. Načrti za to že obstajajo,« je bil ob našem obisku zadovoljen Tomislav Šmuc, direktor športnega parka Ludus, ki je skupaj s partnerjem Martinom Hrastom tudi glavni »krivec«, da je Slovenija končno dobila prvo pokrito dvorano za odbojko na mivki. Pri sami gradnji se je zgledoval po skandinavskem modelu.

V javno-zasebnem partnerstvu

»Vprašanje je tudi, ali bi se brez javno-zasebnega partnerstva sploh lahko lotili dela, kajti 20 tisoč kvadratnih metrov zemljišča ni lahko dobiti, še težje pa kupiti. Zato smo razmišljali, kako združiti poletno in zimsko sezono in čisto po naključju smo prišli do te lokacije, na kateri sem igral odbojko na mivki že v mlajših letih, saj nisem vedel, da je zemljišče v lasti Mestne občine Ljubljana. Glede na obseg samega projekta sem nato iskal partnerja. Odločil sem se za Martina Hrasta, s katerim sva včasih skupaj igrala dvoransko odbojko. Vse stroške urejanja in gradnje sva krila midva, občina pa je v projekt vložila zemljišče,« je začetek sodelovanja z občino opisal Šmuc. Šmuc je sicer nekdanji dolgoletni odbojkarski reprezentant, ki je imel zunanja igrišča za odbojko na mivki v najemu že pred začetkom gradnje športnega parka Ludus.

Celoten projekt se je končal pri milijonu in štiristo tisoč evrov, v tem znesku pa je zaobjeto praktično vse, od gradnje dvorane, do ureditve zunanjih igrišč za odbojko na mivki, parkirišč za potrebe športnega parka in okolice.

Ljudje radi igrajo odbojko na mivki

»Kaj vse nudimo? Večino našega programa še vedno pokrijejo rekreativci, ki so tudi naši najštevilnejši gostje. Imamo tudi šolo odbojke na mivki, in to tako za najmlajše kot za tiste, ki si želijo svoje znanje izpopolniti. V samem pokritem objektu imamo poleg gostinskega dela še manjšo večnamensko dvorano, ki je namenjena naši plesni šoli, v dopoldanskem času pa tu del svojega programa izvaja Britanska mednarodna šola v Ljubljani,« je dodatne dejavnosti opisal Šmuc, ki je prepričan, da je pokrita dvorana za odbojko na mivki dosegla svoj namen.

»V marketing nismo vložili kakšnih velikih sredstev, tu je še veliko rezerve in verjetno bi ob še večji prepoznavnosti svoje kapacitete še bolj zapolnili. Ampak da, potrdilo se je, da ljudje radi igrajo odbojko na mivki, da je to rekreativni šport, ki ni aktualen samo poleti, temveč tudi pozimi. Naša predvidevanja, ki smo jih imeli pred začetkom gradnje dvorane, so se izkazala za pravilna.«

Zaradi dvorane za odbojko na mivki za zdaj še ni veliko več igralcev in igralk, ki bi se popolnoma osredotočili samo na igranje odbojke na mivki. Se pa za zanjo zanima vse več mladih odbojkarjev in odbojkaric. »Največjo bazo še vedno črpamo iz dvoranske odbojke, zato se povezujemo s klubi, predvsem z ekipama Črnuče ACH in Vital, ki sta bili najbolj pripravljeni pomagati z mlajšimi selekcijami. Mislim, da je prav v najmlajših selekcijah, se pravi pri mini in mali odbojki, priporočljivo, da otroci ob redni vadbi v dvorani enkrat tedensko igrajo tudi na mivki, saj mivka spodbuja eksplozivnost, skočno moč, preprečuje določene poškodbe,« je še dejal Šmuc, ki je v svoji bogati športni karieri z ACH Volleyjem med drugim osvojil pokal Top Teams, igral pa je tudi v sloviti Modeni in na Poljskem.

V Ljubljano iz Novega mesta

Omenili smo že, da so bila ob našem obisku praktično vsa štiri igrišča zasedena. Na enem je svoje znanje preizkušal tudi Robert Burja, sicer rekreativec iz Novega mesta, ki pa najmanj enkrat tedensko pride v Ljubljano, da bi igral odbojko na mivki.

»Če mi le čas dopušča, pridem tudi dvakrat tedensko. Ker drugje v Sloveniji ni podobne dvorane, moramo izkoristiti to, kar nam je ponujeno. Mivka človeku nudi najbolj naravno gibanje, za igranje odbojke na njej pa praktično ne potrebuješ nobene opreme. Do zdaj smo odbojko na mivki lahko igrali le poleti, pozimi pa smo bili prisiljeni igrati dvoransko odbojko, vendar sta to dva popolnoma različna športa. To je zdaj tisto, česar smo si želeli. Takšnih dvoran bi lahko bilo še več, saj bi mlajši igralci napredovali. Prepričan sem, da bi bila Slovenija hitro uspešna tudi na mednarodnih tekmovanjih,« je med odmorom dejal Robert Burja.

 

"Zdaj imamo pri nas neskončno poletje."

Redna obiskovala črnuške dvorane je tudi Anja Hlača Ferjančič, novinarka Vala 202, ki odbojko, tako dvoransko kot na mivki, spremlja tudi po službeni dolžnosti.

»Pred časom sem prijatelju, ki živi v Angliji, razlagala, da imamo zdaj pri nas neskončno poletje, kajti do zdaj smo odbojko na mivki lahko igrali le v poletnih mesecih. Zame je to velika sprostitev, tako da sem najmanj enkrat tedensko gostja te dvorane, pa tudi, če mi manjka ena noga. Vsekakor je šlo za odlično idejo, po službeni dolžnosti pa sem tudi nekaj časa spremljala, kako je dvorana nastajala. Brez pretiravanja lahko rečem, da je več kot dobrodošla, vesela sem, da vanjo prihajajo tudi otroci, da so tu na treningih tudi profesionalne ekipe in da je veliko rekreativcev,« ni skoparila s pohvalami Anja Hlača Ferjančič, ki si življenja brez odbojke skorajda ne more več predstavljati.

180110 ++iportni Park Ludus TZ+rnuTZ+e foto.miha.fras 041
Športi na mivki so izredno priljubljeni in primerni za vse generacije. Foto; Miha Fras

Dvorano imamo, potrebujemo še program

Med tistimi, ki se je najbolj razveselil dvorane za odbojko na mivki, je bil tudi Nejc Zemljak. Večkratni slovenski državni prvak v odbojki na mivki, sicer Mariborčan, je v preteklosti tudi sam nihal med dvoransko odbojko in odbojko na mivki, zdaj pa že nekaj let prisega samo na mivko. Tudi po zaslugi dvorane v Ljubljani je zdaj več doma.

»Pred tem sem bil v zimskih mesecih večinoma v tujini. Tako sem bil ali v Avstraliji ali v Celovcu, eno zimo pa sem bil tudi v Göteborgu na Švedskem. Dejstvo je, da je dvorana odlično nadomestilo za poletne dni, saj tako lahko odbojko na mivki treniramo tudi pozimi. Dvorani v Črnučah se pozna, da je nova, zato je kakovostna, ima dobro mivko in nam ponuja dobre možnosti za treninge. Vendar sama dvorana še ne prinaša tudi večjega števila igralcev, ki bi se čez vse leto ukvarjali z odbojko na mivki. Določene zadeve bo treba še organizirati, temu primerno prilagoditi programe, zato sem toliko bolj vesel, ker sem prejel obvestilo, da se bodo v dvorani v Črnučah s strani Odbojkarske zveze Slovenije kmalu začeli odvijati reprezentančni treningi. Če se bo to uresničilo, bomo kmalu dobili popoln dom,« je navdušeno razlagal Zemljak, ki meni, da bi bila črnuška športna dvorana lahko model tudi za druge podobne dvorane v Sloveniji, pa tudi drugod.

»Ko so se v športnem društvu Ludus odločali za gradnjo dvorane za odbojko na mivki, so imeli najbrž pripravljen tudi načrt B, če zadeva ne bi delovala. Ampak zdaj se je izkazalo, da bi Ljubljana mirno lahko imela še eno podobno dvorano, saj je zanimanje med igralci zelo veliko. To velja tudi za nekatera druga mesta v Sloveniji, saj so zdaj morebitni vlagatelji videli, da se z javno-zasebnim partnerstvom da marsikaj narediti,« je bil prepričan Zemljak.