sreda, 17. 4. 2019

V Ljubljani za vedoželjne

Večerna poljudnoznanstvena predavanja

Avtorica: Saša Novak, Znanost na cesti

Ljubljana premore kar nekaj svetovno uveljavljenih raziskovalnih organizacij. Čeprav nas redno vabijo na predavanja, ki jih organizirajo v svojih prostorih, se jih udeležuje le malo Ljubljančanov, ki niso iz znanstvenih krogov. A da jih znanost vseeno zelo privlači, dokazujejo že množice vseh starosti, ki si ob dnevih odprtih vrat raziskovalnih inštitutov z zanimanjem ogledujejo laboratorije in prisluhnejo raziskovalcem. Znanost namreč ni le izredno pomembna za družbo, je tudi izredno zanimiva.

V zadnjih letih je v Ljubljani tudi vse več javnih predavanj izven inštitutov in fakultet. Poleg predavanj na temo zdravja možganov, ki jih organizira skupina SiNAPSA, predavanj ZnaČAJ znanosti v Hiši eksperimentov in srečanj mladih raziskovalcev Science Bites že šest let poteka tudi niz javnih večernih poljudnoznanstvenih predavanj z naslovom Znanost na cesti. Že dobro leto se odvijajo v Atriju Znanstvenoraziskovalnega centra na Novem trgu 2.

Pravzaprav ne gre za klasična znanstvena predavanja. Znanstveniku na odru vedno delata družbo tudi novinarka ali novinar, ki postavljata vprašanja, kakršna bi postavili tudi poslušalci, ki niso strokovnjaki za predstavljeno temo. Po predavanjih se zvrstijo še vprašanja iz občinstva in nemalokrat se po zadnjem aplavzu in napovedi naslednjega dogodka okoli predavatelja zgrne gruča, ki ji še ni zmanjkalo vprašanj.

Od drog v rekah do demence in temne snovi

Marca je prof. dr. Ester Heath z Instituta »Jožef Stefan« predstavila čisto sveže rezultate analiz prisotnosti ostankov drog, kokaina, amfetamina, metamfetamina, ekstazija in THC v odpadnih vodah. Ugotovili so, da je v vodi iz ljubljanske čistilne naprave več drog kakor denimo v Mariboru in manj v primerjavi z drugimi najbolj obremenjenimi evropskimi in svetovnimi mesti.

Veliko zanimanje je poželo tudi predavanje profesorja Zvezdana Pirtoška o demenci. Ob tem je predavatelj opozoril, da demenca dobiva razsežnosti epidemije, zato je treba ukrepati. Ne le s skrbjo za lastne možgane, temveč tudi s temeljitim razmislekom o tem, kako poskrbeti za naraščajoče število dementnih starostnikov.

V seriji letošnjih mesečnih predavanj nam je dr. Maruša Bradač, profesorica fizike na ameriški Univerzi Kalifornije v Davisu pojasnila, kako astronomi vidijo začetke nastanka galaksij in kako preučujejo lastnosti temne snovi, ki močno vpliva na razvoj našega Vesolja, v aprilskem predavanju pa nam je prof. dr. Marko Mikuž povedal več o prihodnosti pospeševalnikov.

Od naravoslovja do humanistike

Nabor znanstvenih tem, predstavljenih v projektu Znanost na cesti, je širok in sega od naravoslovja do humanistike. Tako se vedno najde kaj zanimivega za vedoželjne obiskovalce. Publika v dvorani je raznolika: veliko je mladih, ki jih morda zanima prav določena tema ali pa so se odločili večerno druženje popestriti s kakšno zanimivostjo iz sveta znanosti. Nekateri si mimogrede v LP Baru naročijo kavo, po končanem dogodku pa se tam vedno nadaljuje klepet o predstavljeni temi.

Napovedani predavanji s predavateljema z Instituta »Jožef Stefan« v Atriju ZRC ob 19. uri:

  • 14. maj: Fuzijska energija: sveti gral neomejene zelene energije
    doc. dr. Boštjan Končar, moderatorka: Lea Udovč
  • 11. junij: (Pre)živeti s kemikalijami
    prof. dr. Milena Horvat, moderator: Matic Jerman

Napovednik, podkasti in povzetki so objavljeni na www.znc.si.

 Vtisi udeležencev

»Hvala, Znanost na cesti, da nam vračaš ljubezen do učenja! Super se mi zdi, da je znanost postala tako dostopna. Na predavanjih so izjemno kompleksne reči podane na enostaven in laiku prijazen način.« - Manca, 23

»Predavanja Znanosti na cesti me vedno navdihnejo z novimi idejami. Tudi sama se gibljem v znanstvenih sferah, zato rada pridem poslušat predavanja slovenskih znanstvenikov, nato pa njihove ideje poskušam povezovati s svojim delom. Domov vedno odidem s kakšno novo idejo ali rešitvijo problema.« - Kaja Stradovnik, 23

»Znanost na cesti je zame dragoceno stičišče medijskega in znanstvenega sveta. V prvem prevladujejo hitre, jasne in privlačne vsebine, v drugem (znanstvenem) pa gre pogosto za kompleksnejše probleme, ki so včasih zanimivi šele, ko imamo določeno mero predznanja o neki temi, zato je zame ključno, da pogovor z znanstvenikom oz. znanstvenico poteka tako, da poslušalec ohranja občutek, da je vsebino mogoče razumeti, biti nad njo navdušen, se igrati z različnimi vprašanji in odgovori, ki se ponujajo, in da debate s sogovorniki ostajajo prijetne in ravno prav zahtevne.« - Matic Jerman