torek, 18. 2. 2020

Veliki kohezijski projekt: Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja

Z velikim kohezijskim projektom bomo posodobili Centralno čistilno napravo Ljubljana (CČNL) in povečali njeno zmogljivost: nanjo bomo na novo priključili gospodinjstva s kar 22.500 uporabniki. Tako bomo dosegli 98-odstotno priključenost na kanalizacijo na območju strnjene poselitve v Mestni občini Ljubljana.
Avtor: Krištof Mlakar, direktor Javnega podjetja VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA, d. o. o.

S Centralno čistilno napravo bomo povezali tudi del občin Medvode in Vodice, pod katerima prav tako teče podzemna voda. Preobremenjeno čistilno napravo Brod pa bomo zaprli in tam uredili zadrževalni bazen.

Izbrana trasa povezovalnega kanala C0 je optimalna, saj bi vse trase potekale po vodovarstvenih območjih. Dejstvo je, da večji del ljubljanske občine (severna, zahodna, osrednja in južna Ljubljana) leži na vodovarstvenem območju, mesto samo pa na napajalnih območjih različnih zajetij za oskrbo s pitno vodo. Kanalizacijsko omrežje v Ljubljani, zgrajeno tudi pred več kot 50 leti, se nahaja na vseh vodovarstvenih območjih.
Kanalizacija na ožjem vodovarstvenem območju s strogim režimom varovanja (VVO IIA) je v Stegnah (zbiralnik Iskra premera 1400 mm), na Glinškovi ploščadi in Saveljski cesti. 
Na ožjem vodovarstvenem območju s strogim režimom varovanja II A, kjer poteka del trase povezovalnega kanala C0, je gradnja zakonsko dovoljena.

Samo s kanalom C0 bomo odpravili 1600 greznic.

foto

V skladu s slovensko in evropsko zakonodajo

Pri pripravi in izvajanju projekta smo upoštevali vso relevantno slovensko in evropsko zakonodajo. Mestna občina Ljubljana je poleg vseh zakonsko predpisanih postopkov naročila tudi dodatna strokovna mnenja in študije, ki jih zakonodaja ne zahteva. Pred začetkom gradnje so bile narejene vse obvezne in dodatne neobvezne analize in študije. Katere in kdo jih je pripravil, lahko preberete na spletni strani projekta www.cistozate.si (prispevek Strokovna dejstva o velikem kohezijskem projektu).

Gradbena dovoljenja smo pridobili na podlagi gradbene in okoljske zakonodaje ter vseh pridobljenih soglasij in so pravnomočna. Nobeno od zahtevanih in pridobljenih soglasij ni postavljalo nobenih pogojev za gradnjo in obratovanje kanala C0, katerega skupnaa dolžina je 12,1 km. Gradnja poteka na zemljiščih, kjer ima Mestna občina Ljubljana pravnomočno gradbeno dovoljenje. Do zemljišč izvajalci dostopajo po javnih cestah. Pravnomočno gradbeno dovoljenje je izdano za 98 odstotkov trase. Pravice za gradnjo še nismo pridobili na 150 metrih, od tega 6 m na odseku Brod-Ježica.

Kanal C0 ne more potekati po Celovški cesti

Gradnja kanalizacije na Celovški cesti je tehnično nesprejemljiva. Na terenu so prostorske prepreke (tudi do 30 m višinske razlike in vemo, da voda ne teče navzgor), obstoječa kanalizacija pa ne omogoča priključitve naselij ob levem bregu reke Save na kanalizacijo po Celovški cesti. Rekonstrukcija obstoječe kanalizacije bi obenem pomenila izjemno velik poseg v prostor: promet bi morali preusmeriti na območje ožjega vodovarstvenega območja, območje Celovške bi bilo ohromljeno za daljše obdobje, obenem pa bi bilo moteno odvajanje komunalne vode na najgosteje poseljenem območju Ljubljane.
Cevi s premerom 1,2 metra, ki jih polagajo na globini od štirih do šestih metrov, so na najobčutljivejšem območju vodonosnika Ljubljanskega polja (v dolžini 2,1 km) položene v nepropustne armiranobetonske oklepe (kinete). S tem je zagotovljena dodatna, najvišja mogoča raven zaščite. Uporabljeni so najboljši materiali in tehnologije, ki so danes na tržišču. Cevi so iz centrifugiranega poliestra, njihova zagotovljena življenjska doba pa je 150 let.
Kanal C0 je bil prvič umeščen v prostor že pred skoraj tridesetimi leti. Leta 1991 so sprejeli spremembe in dopolnitve Dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljana. Potek kanala C0 je bil določen v strokovni podlagi za Občinski prostorski plan, ki ga je takratni Mestni svet potrdil leta 2002.

Partnerstvo Evropske komisije, Ministrstva za okolje, Mestne občine Ljubljana ter občin Medvode in Vodice

Evropska komisija je odločbo o pomoči projektu izdala avgusta 2017. S tem je odobrila sofinanciranje v višini 69 milijonov evrov. Ministrstvo za okolje in prostor je ves čas sodelovalo pri pripravi projekta, ga posredovalo na Evropsko komisijo in tudi sofinanciralo sam projekt.
Gre za pomemben okoljski projekt, ki so ga po temeljitem preverjanju potrdile vse pristojne institucije pri Evropski komisiji in tudi Evropska komisija sama. Projekt bo pripomogel k varovanju vodnih virov: poleg ukinitve preobremenjenih čistilnih naprav Brod, Rakova jelša, Pirniče in Vodice bo ukinjenih še 4500 greznic.

Evropska zakonodaja zahteva, da je v mestih vsaj 98-odstotna pokritost s kanalizacijo oziroma da je ustrezno očiščena vsa odpadna voda.

Zakaj so greznice nevarne?

Večina greznic ni vodotesnih, kar pomeni, da fekalije iz njih pronicajo v podtalje, z njimi pa snovi, ki škodijo ljudem, živalim in naravi: kemikalije, ki jih zaužijemo s hrano in zdravili, naši izločki imajo koncentrirane snovi, med njimi precej težkih kovin ... Po ocenah strokovnjakov je brezhibnih greznic manj kot pet odstotkov.

 

Preberite tudi: