torek, 23. 10. 2018

Verjemite mi, imamo še kaj povedati!

Pogovor z direktorjem Kina Šiška Simonom Kardumom
Avtor: dr. Uroš Grilc

Kino Šiška je kino, ki ni kino. Je predvsem vrhunsko prizorišče za glasbo, uprizoritve, intermedijo pa tudi razstave. No, tudi kakšen film se občasno odvrti v njem. Je prizorišče, ki ga danes pozna ne le vsa Ljubljana in Slovenija, temveč ga ceni tudi tujina. Simon Kardum je prvo ime Kina Šiška od njegove ustanovitve. Z njim smo se pogovarjali o razvoju in izzivih te kulturne institucije, ki to jesen praznuje deset let delovanja.

Drugačnost Kina Šiška je v primerjavi z večino drugih kulturnih institucij opazna že na prvi pogled: hiša je polna že dopoldne, ne le v času koncertov. Uspelo vam je ustvariti novo družabno središče, ki diha z okolico in ji daje utrip.

Res je, Šiška ni drugačna le po vsebini in projektni organizaciji dela. Drugačna je tudi zaradi široke odprtosti in razumevanja javnega prostora kot prostora vključevanja. Je srečevališče, kjer se pretaka svobodna misel, in je tudi prizorišče, ki je postalo valilnica ustvarjalnosti. To je bil od vsega začetka tudi naš cilj. Uresničili smo ga nepričakovano hitro po odprtju septembra 2009. In ja, sosedje so, hočeš nočeš – najboljši. Naša kavarna pa tudi.

Čas ustanovitve Kina Šiška je bil naporen. Ne le zaradi zahtevne investicije in nato res bogatega tehničnega opremljanja prostora, temveč tudi z vidika bodočega programskega profiliranja. Kako danes gledate na vizijo delovanja izpred desetih let in trenutno programsko realnostjo Kina Šiška?

Na začetku je bilo naporno, ne le zaradi dvomov, ali bo zgodba uspela. Našli so se taki, ki so bili prepričani, da je lokacija preveč oddaljena od mesta. Pa taki, ki so bili prepričani, da gre le za še en izmislek potratnega župana. Pa taki, ki so v Šiški videli le klošarje in narkomane. Celo taki, ki so v pojavitvi novega infrastrukturnega podviga videli konkurenčno nevarnost, češ: za nas bo odslej manj javnega denarja. Toda: demanti je bil neizprosen. Šiška je postala mednarodno prepoznavna, težav s pritožbami ali kriminaliteto nimamo, naše storitve so zaradi profesionalcev, moje ožje ekipe in četice zunanjih sodelavcev in servisov, nadstandardne, mediji, publika in podporniki nas imajo radi, prejemamo nagrade, in verjemite mi, imamo še kaj povedati!

Kot ste že omenili, smo v tem našem prostoru navajeni, da zasejemo veliko dvomov in strahov, še preden se zgodba začne: nevladne organizacije so se, denimo, bale, da bodo sredstva za Kino Šiška šla na račun njihovega financiranja. Ne le, da se to ni zgodilo, brez Kina Šiška nevladni sektor danes v Mestni občini Ljubljana ne bi bil to, kar je. Se motim?

Ne, ne motite se. Nasprotno, Ljubljana ni zniževala sredstev za »neodvisne producente«, temveč jih iz leta v leto povečuje, skoraj polovico našega obsežnega programa pa nastaja v partnerstvih, pretežno z nevladnimi organizacijami. Brez zasebnih podpornikov si kljub temu takega programa ne bi mogli privoščiti. Tudi ne brez številnega občinstva, ki se zaveda, da nič ni zastonj, niti umetnost. O izjemnem kolektivu in vzornem svetu zavoda ne bom izgubljal besed. Smo pač kompatibilni in težave razrešujemo sproti.

Kino Šiška je zapolnil kronični manko glasbene ponudbe v Ljubljani, hkrati pa precej vlagate v razvoj mestne glasbene kulture. Na kaj ste z ekipo najbolj ponosni v tem desetletju delovanja?

Ob redni koncertni ponudbi je nekaj posebnega vsekakor sodelovanje v evropskih mrežah in projektih, ki so vsi zasnovani kot podpora mlajšim, inovativnim in še ne dovolj znanim izvajalcem. Naša najmočnejša dvakrat evropsko nagrajena blagovna znamka je mednarodni glasbeni in konferenčni festival MENT Ljubljana, skupaj z derivatom MENT platforma. Slednja skrbi za izvažanje slovenskih bendov na referenčne festivale v tujini. To je tisto nekaj, kar bi država morala institucionalizirati v obliki izvozne glasbene pisarne. Za zdaj pri izvažanju domačih glasbenih pa tudi drugih umetniških zvrsti capljamo za skoraj vsemi evropskimi državami. Premoremo pa ogromne potenciale. Na plodna tla je denimo padla zamisel o tekmovanju mladih di(v)jaških bendov z nazivom Špil liga. Čisto veselje, ta mularija.

Desetletnica bo prinesla zanimiv program, hkrati pa je tudi priložnost za premislek o prihodnjih izzivih. Kaj še lahko pričakujemo od Kina Šiška?

V naslednjih letih nas čakajo pomembni mednarodni izzivi in, upam, celovita ureditev Trga prekomorskih brigad s podzemnim parkiriščem in prenovljeno namembnostjo bivše občinske stavbe. Slednja bi morala po našem mnenju postati rezidenčno-ustvarjalni center.

Rezultati Kina Šiška v zadnjih desetih letih (ključni):

  • preko 680.000 obiskovalk in obiskovalcev na več kot 2.300 dogodkih 
  • povezovanje z nevladnimi organizacijami in revitalizacija Trga prekomorskih brigad 
  • vzpostavitev Kulturnega evra
  • evropski nagradi za najboljši klubski in najboljši manjši festival za MENT Ljubljana 
  • odprtje galerije DobraVaga 
  • organiziranje Mednarodnega festivala sodobnega plesa – CoFestival

Nekaj poudarkov iz programa 2018/19

  • uprizoritvene umetnosti: Mednarodni festival sodobnega plesa – CoFestival (17. 11. in 23.–29. 11. 2018, različna prizorišča v Ljubljani)
  • vizualne umetnosti: niz samostojnih razstav v Kinu Šiška, program galerije DobraVaga in festival Tinta
  • glasbeni program: 20. 10. The Sonics, 26. 10. Sun Kil Moon, 20. 11. Anna Calvi in MENT Ljubljana od 30. januarja do 1. februarja 2019

www.kinosiska.si