torek, 18. 2. 2020

Za čisto pitno vodo skrbimo sleherni trenutek

Naravna pitna voda ter urejena celotna kanalizacijska infrastruktura sta dve dragocenosti prestolnice.
Avtorica: Staša Bizjak, foto: arhiv VOKA SNAGA

V našem življenju je voda večni spremljevalec. Prva stvar zjutraj: uporaba stranišča, kozarec sveže vode iz pipe, pa priprava kave ali čaja, tuširanje. Voda nam je vedno na voljo, odpadne vode pa nevidno in brez vonja odtečejo pod našimi nogami. S tem, od kod pride voda in kam gredo fekalije, se ne obremenjujemo, saj storitev poteka nemoteno. V bistvu pa je čista pitna voda čisti privilegij. Ljubljanska podtalnica je kot ogromen podzemni bazen, iz katerega črpa vodo Javno podjetje VOKA SNAGA, ki tudi skrbi za našo kanalizacijo. Z njimi smo preživeli dolg delovni dan in si podrobno ogledali, kako zahtevna in kompleksna je skrb za čisto pitno vodo v prestolnici.

Sedež podjetja je na naslovu Vodovodna cesta 90. Še danes ob njej poteka eden glavnih primarnih vodovodov iz vodarne Kleče, vodnih žil, ki preskrbujejo dobršen del mesta. »Uporabniki se lahko o naših prizadevanjih in rezultatih našega dela prepričate vsakič, ko iz vodovodne pipe priteče zdravstveno ustrezna pitna voda ter iz stanovanja odteče odpadna voda. Z vami nismo samo takrat, ko vodo uporabljate. Za Ljubljančane opravljamo vsakodnevne aktivnosti na obeh razvejanih komunalnih omrežjih in številnih pripadajočih objektih in napravah,« strne področje dela podjetja Boštjan Mišmaš, vodja sektorja kanalizacija, ki je tukaj zaposlen že dvajset let. Doda, da se je kvaliteta materialov v zadnjih dveh desetletjih bistveno izboljšala, tudi vse investicije ter storitve so skladne z vsemi evropskimi standardi.

Najprej v 606 hiš

Začetki sodobnejšega vodovodnega in kanalizacijskega sistema ne segajo prav daleč v zgodovino. Pitna voda je prvič pritekla skozi pipe 606 ljubljanskih hiš (od 900-tih) šele konec 19. stoletja, in sicer po 27-kilometrskem vodovodnem omrežju. Danes centralno vodovodno omrežje meri 1100 kilometrov, iz katerega se po 40.500 priključkih preskrbuje 315.000 uporabnikov. Prvi del kanalizacijskega zbiralnika na levem bregu Ljubljanice v središču mesta je bil zgrajen leta 1916, na desnem pa šele 17 let kasneje.
Leta 1951 je bilo ustanovljeno podjetje Kanalizacija Ljubljana. Danes je kanalizacijsko omrežje v upravljanju VOKE SNAGE, dolgo pa je 1134 km. Po zaključku projekta Čisto.Zate pa bo merilo 1258,5 km.

foto

»V Ljubljani pitna voda priteče po vodovodnem omrežju neposredno iz naravnega okolja, brez tehničnih postopkov priprave vode,« razloži Tanja Skitek, vodja službe, ki skrbi za vzdrževanje vodarn. Na vprašanje, ali je res, da ljubljanska voda ne vsebuje klora ali ozona, odgovori pritrdilno. Razloži še, da je vodni vir osrednjega vodovodnega sistema podzemna voda peščeno-prodnih vodonosnikov Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja. Tam se podzemna voda črpa v petih vodarnah: Kleče, Hrastje, Jarški prod, Šentvid in Brest. Lokalni vodovodni sistemi se napajajo iz lastnih, lokalnih vodnih virov, kjer je vodni vir podzemna voda, zajeta v obliki izvirov ali vodnjakov, ali pa je vir površinska voda. Delovanje vodovodnega sistema je vodeno in nadzorovano v nadzornem centru štiriindvajset ur na dan. Namig: Na spletni strani www.primavoda.si boste našli veliko koristnih informacij o vodi v Ljubljani.

Strogo nadzorovano živilo

»Pitna voda je najbolj strogo nadzorovano živilo,« pove Marjetka Žitnik, ki dela v akreditiranem preskusnem laboratoriju. »Dnevno v vodi merimo petnajst mikrobioloških in fizikalno-kemijskih parametrov, enkrat na mesec pa več kot dvesto. Postopki, povezani s črpanjem, hranjenjem in transportom pitne vode, potekajo skladno z načeli HACCP sistema,« razloži. Nadzor nad skladnostjo in zdravstveno ustreznostjo pitne vode opravljajo sami, obenem pa je javna preskrba s pitno vodo tudi pod skrbnim nadzorom Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije. Namig: Tukaj lahko spremljate, kakšno vodo pijemo v Ljubljani: www.vokasnaga.si/informacije/kaksno-vodo-pijemo.

»Omrežje vodovodnega sistema mora ostati v dobri kondiciji – to je naše poslanstvo,« pove Klemen Kralj, vodja službe, zadolžene za vzdrževanje vodovodnega sistema. Zaposleni na tem oddelku delajo na terenu v vseh letnih časih in v 24-urni pripravljenosti. »Naše delo je tako interventno kot preventivno. Slednje se nanaša predvsem na nevidne vodne izgube.« Z merilniki izmerijo, ali se na merilnem območju izgublja voda. Lojze Krapež je merilni tehnik. »Sedemnajsto leto sem v podjetju. To delovno mesto mi je super, saj je zelo razgibano in dan nikoli ni enak dnevu.«
Namig: Se je tudi vam že zgodilo, da ste zaradi del na vodovodnem sistemu ostali brez oskrbe z vodo? Lahko se vključite v sistem obveščanja o motnjah in načrtovanih delih prek SMS-ov in e-pošte: www.vokasnaga.si/voka-elista-prijava. Za prijavo v sistem obveščanja potrebujete številko odjemnega mesta, ki jo najdete na računu.

Odpadna voda tudi zrcalo družbe

foto

Mojca Vrbančič, vodja službe, ki skrbi za kanalizacijske objekte, pravi, da so odpadne vode zrcalo uporabnikov in same družbe: »Odpadna voda je bila pred tridesetimi leti drugačna kot danes. Modernizacija nam je v vsakdanjik prinesla veliko skritih onesnaževalcev. V mislih imam mikroplastiko, pesticide, zdravila in še marsikaj. Trudimo se, da prebivalce čimbolj ozaveščamo o tem, kaj ne sodi v straniščno školjko ali v rešetke (odprtine ali jaški ob cestišču), kamor ob dežju odteka padavinska odpadna voda. Cigaretni ogorki ne spadajo sem! Zdravila, prosimo, odnesite v lekarno, odpadno olje pa v premično zbiralnico za nevarne odpadke oziroma v zbirna centra na Povšetovi ali Cesti dveh cesarjev. Vodni krog se sklene in tako ali drugače dobimo prebivalci vrnjeno v prehrambenem toku nazaj, če ne ločujemo pravilno.«

foto

Mestna občina Ljubljana bo v sklopu največjega slovenskega okoljskega projekta odvajanja in čiščenja odpadne vode povečala in nadgradila centralno čistilno napravo v Zalogu. Povečanje zmogljivosti čistilne naprave je potrebno zato, ker se bo z zgraditvijo nove mreže fekalne kanalizacije na kanalizacijsko mrežo na novo priključilo več kot 22.000 prebivalcev, hkrati pa je predvidena ukinitev nekaterih manjših čistilnih naprav. Čistilna naprava bo posodobljena za odstranjevanje nitratov in fosfatov iz odpadnih voda.

S čim gospodinjstva najbolj obremenjujejo odpadne vode v javnem kanalizacijskem omrežju in kaj v nobenem primeru NE sodi v odtok?

Izrabljeno olje oziroma maščobe od kuhe, ostanki hrane (te odvržemo med biološke odpadke – rjavi zabojniki). V odtok ne mečemo vlažilnih robčkov (tudi tistih ne, kjer piše, da so razgradljivi), (bombažne) vate in vatiranih palčk, saj se ne razgradijo. Vse to maši črpalke na kanalizacijskem sistemu. Prav tako v odtok ne mečemo cigaretnih ogorkov, ženskih vložkov, tamponov, kondomov in zobne nitke. Priporočljivo je omejiti uporabo močnih čistilnih sredstev in detergentov. Osnovni princip delovanja komunalnih čistilnih naprav je biološka razgradnja odpadne vode, pri kateri sodelujejo naravno prisotni mikroorganizmi. Namig: Natančen seznam, kaj vse ne spada v odtoke, najdete na www.vokasnaga.si/informacije/kaj-ne-spada-v-

Zanimivosti

  • Vir pitne vode v Ljubljani je podzemna voda.
  • V Ljubljani je na voljo kar 39 pitnikov. Na pametni telefon si naložite aplikacijo TapWaterLjubljana, kjer boste lahko v vsakem trenutku našli najbližji pitnik (pozimi zaradi mraza ne delujejo).
  • 70. člen slovenske ustave določa, da ima vsakdo pravico do pitne vode, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države ter da služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev ter v tem delu niso tržno blago.
  • Hidrologi Slovenijo uvrščajo med humidna območja (za razliko od aridnih, sušnih predelov). Naša dežela je ena izmed bolj vodnatih na evropskem kontinentu. Napoveduje se, da bodo države z vodnimi danostmi v bližnji prihodnosti ranljive za multinacionalke.
  • Pod ljubljanskimi ulicami se razteza več kot 2.000 kilometrov vodovodnega in kanalizacijskega omrežja.
  • Na Centralni čistilni napravi Ljubljana se dnevno očisti okoli 80.000 m3 odpadne vode, ki jo nato izpustijo v Ljubljanico.

Kaj pomeni odgovorno ravnanje z vodo?

VOKA SNAGA danes in jutri

foto

Krištof Mlakar, direktor
Ljubljana je mesto s kakovostnim vodnim virom, kar je v primerjavi z večino drugih svetovnih mest velika dragocenost, in ena redkih evropskih prestolnic, kjer iz pipe priteče naravna pitna voda, ki ni tehnološko obdelana. Ohraniti to dragocenost je naša osnovna naloga, ki se ji pridružuje še najvišja možna urejenost celotne kanalizacijske infrastrukture, vključno s kanalizacijo, hišnimi priključki in čistilnimi napravami. Zmanjševanje vodnih izgub in antropogenih obremenitev v okolju sta dva aktualna izziva, zagotavljanje kakovostnega življenja nam in zanamcem pa ultimativni cilj. Naš moto? Dogradi, obnovi in optimiziraj, seveda z najboljšimi mogočimi tehnologijami.

Preberite tudi: