sreda, 18. 4. 2018

Zdrav duh v zdravem telesu

Kako se mladi trudijo za zdravje mladih

avtorica Patricija Fašalek
rubrika Mladi na sceni

April je zaznamovan s svetovnim dnevom zdravja, ki poteka vsako leto na sedmi dan v mesecu. Ker zdravje pride od znotraj, smo o prehrani spregovorili s predstavniki treh študentskih projektov, ki si prizadevajo ozaveščati mlade o pomembnosti zdrave in kakovostne prehrane ter iščejo rešitve za težave, ki bi jim pri tem lahko prišle nasproti. Ključni poudarki so enaki: z zdravo prehrano lahko med drugim študentje pridobijo več energije, dosežejo boljše učne sposobnosti in se seveda ognejo marsikateri bolezni v prihodnosti.

S krožnikom po Ljubljani: Študentski futr

Študenti vejo, kaj jejo? Jim je sploh mar? Tovrstna vprašanja so vodila študentke FDV-ja, ljubiteljice česarkoli okusnega in dišečega (Izo Logar, Nežo Bajželj, Pio Erman, Saro Klopčič, Anjo Geč in Nino Piskar), do raziskovanja študentske prehrane in razvijanja aplikacije Študentski futr. Glede na rezultate njihovih raziskav na kakovost prehrane študentov vplivajo predvsem čas, lokacija in cena. »Veliko število študentov je zadovoljnih s hitro pripravljeno hrano predvsem zaradi urnikov, ki ne omogočajo veliko časa za kakovostno pripravo hrane doma ali pa za daljši obrok med odmorom,« je ugotovitve povzela Neža. Tako se študentje velikokrat poslužujejo subvencionirane študentske prehrane, največkrat v času kosila, da pa bi lahko na enostaven način našli
kakovostno in zdravo hrano, so razvile idejo o aplikaciji Študentski futr. »Aplikacija je namenjena uporabnikom subvencionirane študentske prehrane in omogoča hitro, enostavno in pregledno iskanje ponudnikov na podlagi imena, lokacije, cene in vrste obroka,« je razložila Sara.

V drugem delu raziskave so opazile, da se zdravi prehrani posveča vedno več pozornosti, kar se pozna pri ukinitvi sladic in umestitve sadja pri obrokih na študentski bon, pa tudi pri omejitvah za pridobitev naziva ponudnika študentske prehrane. »Prav tako so spremembe vidne pri pestrosti ponudbe za osebe s prehranskimi omejitvami in možnosti prilagajanja študentskim potrebam. Vseeno pa smo ugotovile, da študentje s ponudbo in ponudniki še niso povsem zadovoljni. Predvsem je v ospredju nepravično obravnavanje študentov v primerjavi z ostalimi gosti kot tudi nezmožnost vplivanja na spremembe pri ponudnikih,« je nadaljevala Neža. Anja je pojasnila, da bi si želele videti spremembe predvsem pri sestavinah v hrani, torej pri odnosu do priprave hrane za študente in posledično v prepoznavanju študentov kot potrošnikov, ki zahtevajo tudi kakovost. Aplikacija tako omogoča dostop do dnevnih menijev in kontaktnih informacij posameznih ponudnikov, pomemben del pa je samo ocenjevanje ponudnikov, kjer lahko na podlagi izbranih kriterijev študent oceni določenega ponudnika ali pa mu poda povratno informacijo v obliki komentarja. »Z aplikacijo smo želele povezati študente s ponudniki in študentom ponuditi prostor za izmenjavo informacij o zdravem načinu prehranjevanja,« je dodala Sara. Aplikacija še ni dostopna, bi jo pa ob večjem zanimanju z veseljem pomagale razviti do konca.

Študentje, zajtrkujte!

»Kot pravi pregovor, da se po jutru dan pozna, tako se tudi po dobrem zajtrku dan pozna,« pravi Nina Miketič. Skrbi za zdravo prehrano študentov se namreč pridružuje tudi Zveza ŠKIS, ki s Škisovim zajtrkom že leta ozavešča mlade o pomenu zdravega prehranjevanja in o pomembnosti zajtrka. Zaradi pomanjkanja časa, spreminjajočega se bioritma, učenja, zabav in drugih aktivnosti mladi velikokrat pozabijo na jutranjo rutino, ki je zelo pomembna za začetek delovnega dneva in splošno boljše počutje. »S Škisovim zajtrkom, ki je za vse brezplačen in poteka vsako leto marca v Ljubljani in Mariboru, spomnimo mlade na pomembnost zajtrka in jim hkrati na stojnici ponudimo ideje za dober in zdrav zajtrk,« je povedala Nina.

Kakšen naj bi bil zdrav zajtrk, je predvsem izbira posameznika: odvisno je od tega, kakšna hrana mu zjutraj najbolj ustreza. Predvsem je pomembno, da zajtrk vsebuje vlaknine in zdrave ogljikove hidrate, ki jih dobimo v žitaricah, polnozrnatem kruhu, ovsenih kosmičih in podobnih izdelkih. »To osnovo potem lahko kombiniramo s sadjem, kot je smuti, ali pa se odločimo za slano verzijo, skupaj s kakšnimi namazi, preprostim sendvičem in zelenjavo.« Letos je Škisov zdrav zajtrk sestavljal smuti z gozdnimi sadeži in ovsenimi kosmiči, grški jogurt s sadjem, različni sendviči z zdravimi sestavinami in avokadov namaz.

Zajtrk predstavlja najpomembnejši obrok, saj nam da energijo, da lahko začnemo dan, nahrani naše telo in možgane, da smo lahko bolj zbrani in pripravljeni na izzive, ki nam jih prinaša vsakdan. Čeprav je zajtrk pomemben za vse, pa je Nina poudarila, kako pomemben je za mlade, saj se v določeni meri še razvijajo, zato njihovo telo potrebuje toliko več hranljivih snovi in energije: »Zato, študentje, zajtrkujte!«

Osnove zdravega načina življenja

Pomanjkanje časa in prekomerno uživanje hrane na študentske bone v restavracijah, ki je pogosto nezdrava, saj je premastna in preveč kalorična, sta dejavnika, ki ju kot problem pri študentskem nezdravem prehranjevanju omenjajo tudi pri projektu Gaster Felix. »Slaba ozaveščenost, cenejša ponudba nezdravih izbir, stres in posledično poseganje po nezdravi hrani, sladkarijah,« je še naštela Maja Petrović.

Gaster Felix, ki deluje v okviru Društva študentov medicine Slovenije, je nastal iz želje študentov po izobraževanju širše javnosti o primerni prehrani kot pomembnem delu zdravega življenja in preventivi pred boleznimi. Njihov cilj je znižati odstotek populacije s previsoko telesno težo, izobraževati o diabetesu ter o omejitvah pri prehranjevanju, ki jih zahtevajo določene bolezni. Vsako pomlad organizirajo kongres Gaster Felix, prirejajo delavnice za otroke šestega razreda osnovne šole in pripravljajo predavanja za študente Univerze v Ljubljani. Letošnja tema je Študent, ali veš, kaj ješ?, kjer so spregovorili o pomembnosti vključevanja primerne prehrane v vsakdan posameznikov in s tem poskušali spodbuditi postavitve osnov zdravega načina življenja.

»Zdi se mi, da je vedno več mladih izobraženih o zdravi prehrani in njenem pomenu. Seveda je pot do cilja, da bi vsi jedli zdravo, še dolga,« je svoja opažanja delila Neža Sofija Pristov in navedla idealno prehrambeno strukturo: naša hrana naj bi vsebovala 60 % ogljikovih hidratov, od tega manj kot 15 % sestavljenih iz enostavnih sladkorjev, 20 % beljakovin, 30–35 % zdravih maščob, kot so ribe, avokado in oreščki, ter dovolj tekočin – na vsako vnešeno kalorijo bi morali popiti 1 ml vode.

Študentke so z nami delile nekaj vsakdanjih trikov, ki pripomorejo k boljši prehrani in zdravju. Majin nasvet je: »Jej, ko si lačen, ne prenajedaj se, če se le da, pojej zajtrk, uživaj čim manj sladkorja, a občasno si privošči kaj 'za dušo'.« Ela Rednak priporoča manj sladkorja, manj soli, manj nezdravih maščob, Neža Sofija pa pravi: »Vse je v ravnovesju. Treba se je zavedati, kaj je zdrava hrana, a hkrati je popolna restrikcija odsvetovana. Košček čokolade tu in tam nas ne bo ubil, bo pa pripomogel k boljšemu počutju in lepšemu vsakdanu. Zdrava prehrana pa ni isto kot dietna prehrana. Kalorije se med seboj razlikujejo, ena banana je veliko bolj zdrava od čokolade, četudi ima enako število kalorij.«