četrtek, 26. 4. 2018

»Zeleno, ki te hočem zeleno.«

Lirični verzi španskega pesnika Federica Garcíe Lorce v Mesečni romanci »Zeleno, ki te hočem zeleno. Zeleni veter. Zelene veje.« nam v žalostni zgodbi o načrtno uničenih drevesih v Ljubljani še dolgo odzvanjajo v ušesih. Ko pomislimo na škodo, prizadejano v javnih parkovnih nasadih, sadovnjakih in drevoredih v zadnjih letih, se romanca o zelenem kaj hitro izpoje. Nerazumnih primerov načrtnega uničevanja dreves in nasadov v mestnem okolju je na žalost veliko.

Avtorica Veronika Sorokin

Izjemen pomen mestnih dreves

Ljubljana je zeleno mesto, v katerem posebno pozornost namenjamo tudi mestnemu drevju, saj vemo, da imajo drevesa številne pozitivne učinke, med drugim varujejo vodne vire, shranjujejo zaloge ogljika, ki pomaga blažiti učinke podnebnih sprememb, in pomagajo ohranjati ter povečevati biotsko pestrost mest. Drevesa so tudi naravna klimatska naprava: uravnavajo temperaturo in vlažnost zraka v mestu, zadržujejo prašne delce, hrup, veter in sončno sevanje ter čistijo zrak. Drevesa v mestnih sadovnjakih pa poleg tega razveseljujejo še s sadeži, ki so namenjeni vsem meščankam in meščanom Ljubljane. Ko bi drevje v teh sadovnjakih obrodilo, bi si lahko vsi mi postregli s sočnimi jabolki, hruškami, slivami in drugim svežim sadjem, ki bi ga preprosto le utrgali z vej. Žal ne bo tako, saj so med nami posamezniki, ki ne razumejo, da so ta drevesa dejansko last vseh nas, in jih vandalsko uničujejo.

Ali ste vedeli, da imamo v Ljubljani 4 javne sadovnjake. Prvi je zasajen ob PST na Grbi, naslednji pa v parku Rakova jelša, v Savskem naselju, ob Vojkovi cesti in v parku Muste. V njih je skupaj zasajenih skoraj 500 dreves.

Javni sadovnjaki so izjemnega pomena tudi za otroke, saj tam od blizu spoznavajo življenjski cikel v naravi, pomen lokalne pridelave hrane, predvsem pa se naučijo spoštovati naravo in skupni javni prostor. Kdor se od malega zaveda, kaj vse nam nudijo drevesa, si jih ne bo nikoli drznil poškodovati!

Nerazumljivo uničevanje dreves

»Ne morem razumeti, zakaj bi se nekdo takole spravil nad mlada drevesa,« je neka sprehajalka žalostno pogledovala polomljene sadike dreves v sadovnjaku na Grbi. »Le kaj ima kdo od tega?« je zmajevala z glavo. Tudi mi se sprašujemo, kaj žene posameznike, da se znašajo nad drevesi, ki bi lahko kmalu obrodila sveže, domače sadje. Sadje, ki bi bilo na razpolago vsem nam.

Lahko verjamete, da je bilo od leta 2014 do danes na različnih koncih Ljubljane zabeleženih več kot 150 primerov namernega uničenja dreves? Nad javnim sadovnjakom Grba so se vandali samo v letu 2016 znesli trikrat. Pa sadovnjak na Grbi ni bil njihova edina tarča: lani so poškodovali tudi drevesa v javnih sadovnjakih v Savskem naselju, v parku Rakova jelša in ob Vojkovi cesti. In to še ni vse, med drugim so uničili tudi drevesa v Tivoliju, pri Koseškem bajerju, ob Poti spominov in tovarištva in še in še.

Pri namernem poškodovanju dreves v mestnih sadovnjakih gre za zelo podobne primere – vandali v višini približno enega metra odlomijo vrhnji del sadike, tako da nepoškodovan ostane le spodnji del stebla. Na Mestni občini Ljubljana vsak primer tovrstnega vandalizma takoj prijavijo policiji, ob tem pa poudarjajo izjemno dolgoročno škodo, ki jo povzročijo takšna dejanja. Poškodovana mlada drevesa namreč ne morejo zrasti, s tem pa tudi ne obroditi.

Gorazd Maslo, vodja odseka za razvoj podeželja MOL, pravi, da je ključno zavedanje, da si s škodljivim poseganjem v urbano naravno okolje spodjedamo lastne korenine, saj povzročamo največ škode prav samim sebi: »Sadike, ki jih je treba zamenjati in na novo vzgojiti, vodijo v začaran krog, vselej isti vzorec pa je dolgoročno gledano Sizifovo delo.«

Na Mestni občini Ljubljana vse primere vandalizma ostro obsojajo, meščane in meščanke pa prosijo, naj bodo pozorni na tovrstno dogajanje in naj o morebitnih primerih vandalizma obvestijo pristojno policijsko postajo oziroma četrtno skupnost. Prepričani so, da lahko s skupnimi močmi preprečimo nadaljnje širjenje vandalizma in tako ohranimo skrben odnos do našega mesta in do narave.

Človek, čuvaj svoje mesto

Na Mestni občini Ljubljana izvajajo vrsto aktivnosti, s katerimi poudarjajo, da je Ljubljana urejeno, čisto in zeleno mesto. Med njimi naj omenimo družbeno odgovorno kampanjo proti vandalizmu Človek, čuvaj svoje mesto, ki so jo zasnovali že leta 2015 in s katero na različne načine opozarjajo na nesprejemljivost vandalizma ter poudarjajo pomen spoštovanja skupnega javnega prostora. V okviru kampanje opozarjajo na različno problematiko, od vandalizma nad drevesi do grafitiranja in odmetavanja žvečilnih gumijev na tla, pa vse do ozaveščanja lastnikov psov, da je treba pospravljati pasje iztrebke.

V letošnjih spomladanskih čistilnih akcijah, ki v sklopu akcije Za lepšo Ljubljano potekajo po ljubljanskih četrtnih skupnostih, sodelujejo tudi mlajši posamezniki, ki so v preteklosti poškodovali mestno urbano opremo. Gre za vzgojni ukrep (namesto ovadb), za katerega se je župan Zoran Janković dogovoril z njimi in njihovimi starši.

Javni sadovnjaki, parki in druga zelena območja v Ljubljani so namenjeni predvsem druženju meščank in meščanov, rekreaciji in sprostitvi; to so prostori, kjer najdemo svoj mir sredi urbanega vrveža. Skupaj poskrbimo, da bodo mestna drevesa živela, nas oskrbovala s kisikom, nam dajala senco v vročih poletnih dneh ter zavetje, ko ga bomo potrebovali. Pazimo na vsako drevo, tudi na naše skupne sadne nasade, da bomo lahko skupaj uživali tudi ob obiranju sadežev.

Vse to namreč pomembno prispeva h kakovosti našega bivanja, občutku domačnosti, sproščenosti in zadovoljstva z življenjem v prelepi zeleni Ljubljani.