petek, 23. 2. 2018

Zgodovina ljubljanskih smeti

Zapisal: dr. David Petelin

Povsod, kamor je stopil človek v Ljubljansko kotlino v preteklih tisočletjih, je za seboj pustil sledi in smeti, ki so za arheologe vedno pravi zaklad, saj pripovedujejo o načinu življenja, prehranjevanja in o odnosu do predmetov. Prve ljubljanske smeti so bile organske, različni biološki rastlinski in živalski ostanki, ki se niso ohranili, saj so bili najbolj »ekološki«. Z razvojem civilizacije, industrije in mest postanejo tudi smeti bolj raznovrstne.

V antiki so imela nekatera večja mesta posebne službe, ki so skrbele za odvoz smeti (Atene, Rim, Heracleopolis), za Emono pa to ni izpričano. Ljubljanica je tudi v srednjem veku služila za plovbo, strateško varovala mesto pred morebitnimi zavojevalci, imela pa je še eno vlogo – njen tok je odnašal nezaželene in raznovrstne odpadke.

»Srednjeveške« razmere

Večino smeti so v preteklosti odvrgli v »komunske« uličice med hišami, na dvorišča, vrtove, da preprosto zgnijejo, iz mnogih hiš kar naravnost v Ljubljanico ali pa komu nehote na glavo. Ni čudno, da so bila srednjeveška mesta leglo nedobrodošlih podgan, neznosnega smradu in zdravstvenih obolenj. »Srednjeveške« razmere so se ohranile vse do konca 19. stoletja, ko se je mestna oblast pod vodstvom Ivana Hribarja odločila za higienizacijo mesta po vzoru drugih evropskih mest. Tako Ljubljana poleg kanalizacije in vodovoda dobi tudi prve smetarske vozove in pobiralce smeti, ki so jih zbirali iz košar, jerbasov in loncev, postavljenih v hišnih vežah. Šele med prvo svetovno vojno je bilo ustanovljeno občinsko podjetje Mestna priprega oziroma Mestna pristava na Povšetovi ulici, kjer ima podjetje Snaga sedež še danes. V obdobju med vojnama je podjetje skrbelo za vzdrževanje čistoče javnih površin, odvoz odpadkov, škropljenje makadamskih cest in pluženje cest pozimi.

Prvi javni razglas o čistoči

6. junija 1929 je Mestna občina ljubljanska izdala prvi javni razglas o vzdrževanju čistoče v mestu, saj so meščani še vedno odmetavali odpadke po ulicah. Odrejeno je bilo, da je treba odpadke metati v košare, ki so jih postavili na mestne ulice, prav tako pa je bilo prepovedano pljuvati po cestah in puščati zabojčke za smeti v vežah ali pred hišami. V tridesetih letih 20. stoletja so odvoz hišnih smeti razširili na Spodnjo Šiško, Kodeljevo, Moste, Zeleno jamo, celotni Bežigrad, Šentvid, Vič in Dolenjsko cesto do Rakovnika in Galjevico (t. i. Velika Ljubljana).

Pometalni stroj na vprego

Leta 1921 je ljubljanski občinski svet sklenil, da kupi deset vozičkov s cevmi za škropljenje cest in dva vprežna stroja za pometanje cest. Mestne ulice so bile namreč še vedno polne smeti, čeprav so pometači čistili ulice vsako jutro. Smeti so pobirali s štirimi smetarskimi in petimi velikimi vozovi, in sicer v središču mesta trikrat, drugod pa enkrat ali dvakrat na teden. Mestna pristava je oddajala hišne smeti za kompost, sicer pa je z njimi zasipavala jame v okolici mesta. V letu 1941 je bilo v Mestni pristavi 45 redno zaposlenih ljudi in 22 parov konj. Pometalni stroj na vprego je z ljubljanskih ulic izginil šele v petdesetih letih. Leta 1956 je začelo pobirati in odvažati hišne smeti prvo posebno smetarsko vozilo – zaprto smetarsko vozilo na šasiji Tam-Pionir. Leta 1962 so remontne delavnice podjetja Snage začele same izdelovati smetarska vozila (Norba, SN, Riko).

Smeti v Ljubljani, 1959. Foto: Miloš Švabić, hrani: MNZS.

Iskanje pravega imena

Po drugi svetovi vojni je Mestna pristava prešla v Upravo cest, kjer je bilo zaposlenih 250 delavcev (tudi smetarji vozičkarji in čistilci cest). 21. avgusta 1947 je bilo ustanovljeno Podjetje za vzdrževanje snage MLO Ljubljana, leto kasneje pa se je preimenovalo v Mestno podjetje Snaga Ljubljana, ki je skrbelo za odvažanje smeti, vzdrževanje snage v mestu, čiščenje in škropljenje ulic, cest, trgov in parkov, čiščenje javnih sanitarij in straniščnih jam ter odvažanje odpadkov. Leta 1959 je ponovno spremenilo ime v Komunalno podjetje Snaga.

Prispevki in zabojniki

Pred vojno so hišni lastniki plačevali t. i. gostaščino, poseben davek za čiščenje in odvoz odpadkov, po vojni je bil ta davek ukinjen, leta 1957 pa je bil uveden prispevek za redni odvoz smeti. Od leta 1955 so začeli uvajati tipske pločevinaste smetnjake za pobiranje smeti in odpadkov, ki pa so jih niso praznili, temveč zamenjevali s praznimi. V osemdesetih letih je večino stanovanjskih in poslovnih objektov dobilo nov način odlaganja ter odvažanja komunalnih odpadkov s tipskimi zabojniki na kolesih, velikimi zabojniki in plastičnimi vrečkami, v katere pa niso smeli odlagati gradbenih, industrijskih in vnetljivih odpadkov ter odpadkov, ki jih uporabljajo za surovino.

Ljubljana, november 1960. Foto: Marjan Ciglič, hrani: MNZS.

V številkah

Leta 1959 je imela Snaga tri odlagališča odpadkov (Pod hribom, v Mestnem logu in na Fužinah). Leta 1968 so povečali redni odvoz smeti do »avtokomande« na Zaloški in Žita na Šmartinski ter do Črnuč, Pržana, Dolgega mosta, Mestnega loga in na Dolenjsko cesto do Rakovnika. Smeti je vsak drugi dan odvažalo 10 smetarskih vozil iz 22.196 smetnjakov. Leta 1971 so uredili Cesto dveh cesarjev ter dovoz na odlagališče odpadkov, kjer je že stala stiskalnica. Leta 1977 se je tozd Javna higiena združil v Komunalno podjetje Ljubljana skupaj z nekaterimi podjetji (Rast, Žale, Javna razsvetljava, Živilski trgi, Komunalne gradnje, Dimnikarstvo itd.). Leta 1955 je imela Ljubljana 2.458 smetnjakov, leta 1965 20.444, leta 1978 pa že 43.000, prav tako pa je naraščalo število zaposlenih (leta 1954 139, leta 1975 647), komunalnih vozil (leta 1954 samo 6, leta 1975 pa rekordnih 107) in očiščenih javnih površin (leta 1954 85.000 m², leta 1981 3.600.000 m²).

Ekološko v 21. stoletje

20. stoletje je stoletje napredka, modernizacije in uvajanja novosti. Če so še v začetku stoletja smeti odvažali v lesenih sodih in vozovih, so jih sčasoma nadomeščali posebej prirejeni tovornjaki, tehnološko opremljeni s hidravličnimi stiskalnicami, ki so lahko vsakodnevno prevozili tudi nekaj ton smeti. Skrb za snažnost mesta je kmalu v celoti prevzelo mestno podjetje, ki ga še danes poznamo pod imenom Snaga. Danes največje ljubljansko smetišče na Cesti dveh cesarjev ponosno stopa v ekološko zavedno 21. stoletje. Moderna in prijazna komunalna služba dnevno skrbi za odvoz vseh vrst smeti v najsodobnejši Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO Ljubljana) in del starih smetišč je zgledno preurejen v golf igrišče, kar je v Evropi redkost.