Glasilo Ljubljana

  • Prešernov trg

    Zapisala: Lora Power

    Živa dediščina Ljubljane

  • Častni meščan Ljubljane 2017: Jože Mermal

    Jože Mermal že 24 let kot predsednik uprave vodi uspešno gospodarsko družbo BTC. Je avtor vsestransko široko zasnovanega projekta BTC City, poslovnega unikata v mednarodnem merilu. Pod njegovim vodstvom se je družba v dvajsetih letih razvila iz organizatorja prvega slovenskega nakupovalnega središča v Sloveniji v upravljavca enega največjih evropskih poslovnih, nakupovalnih in rekreativno zabaviščnih središč.

    Jože Mencinger

  • Častna meščanka Ljubljane 2017: prim. dr. Anica Mikuš Kos

    Dr. Anica Mikuš Kos je strokovnjakinja za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Po dokončanem študiju medicine v Ljubljani je specializirala pediatrijo in psihiatrijo ter pridobila naziv primarija otroške psihiatrije. Delala je med drugim kot predstojnica Oddelka za otroško psihiatrijo pri Univerzitetni Pediatrični kliniki v Ljubljani, zadnjih 16 let poklicne kariere pa je bila direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani.

    prof. dr. Vesna Leskošek

  • Mesto ustvarja povezanost

    Vodilni sodelavci Mestne občine Ljubljana o novih delovnih načrtih in dosedanjih uspehih

  • Gimnastična lepotica na Viču

    Že Miroslav Cerar, za mnoge še vedno najboljši slovenski športnik do zdaj, je pred petdesetimi leti sanjal o gimnastičnem centru, a se mu želja ni izpolnila. Tako kot se ni Aljažu Peganu in Mitji Petkovšku v času njune aktivne športne poti. Zato je bila dolgo pričakovana otvoritev, 27. novembra 2015, pravi praznik ne samo za slovensko gimnastiko, pač pa za vse ljubitelje slovenskega športa.

  • Novo življenje obrabljenih predmetov

    Zapisali v: Centru ponovne uporabe Ljubljana

  • Ljubljanska gledališka krajina

    Zapisala: Mojca Jan Zoran, Slovenski gledališki inštitut (Slogi)

  • Mediteranska duša mesta

    Zapisala: Lora Power

  • Zgodovina ljubljanskih smeti

    Zapisal: dr. David Petelin

  • Novo življenje skrite lepotice

    Zapisala: Jerneja Batič

  • Staramo se. Nič zato, veliko novega je še pred nami!

    Zapisala: Jelka Šutej Adamič
    Foto: Miha Fras

  • Vstanejo sredi noči, da do jutra očistijo poti

    Zapisala: Vita Kontić
    Foto: Miha Fras

  • Ljubljana je vzljubila futsal

    Zapisal: Miha Štamcar
    Foto: NZS

  • Prismojena blues odisejada

    Zapisala: Nina Julija Nabergoj

  • Knjižnice se ukvarjamo predvsem z ljudmi

    Intervju s Tejo Zorko, direktorico MKL

    Avtor: Uroš Grilc, foto: Miha Fras

  • Tuji kulturni centri v Ljubljani

    Zapisala: Veronika Sorokin

    Ljubljančani smo lahko upravičeno ponosni na veliko število tujih kulturnih centrov v našem mestu, ki na reprezentativen in dejaven način dopolnjujejo vsestransko vlogo tako prestolnice kot države. Gre za pomembna središča, po zaslugi katerih se vzpostavlja bilateralno sodelovanje Slovenije z drugimi državami na različnih ravneh. Predstavljajo osnovno celico, kjer je na najvišji ravni poskrbljeno za potrebe izobraževanja, kulturnega življenja in medsebojnega druženja.

  • Enostavna ekološka vzgoja rastlin

    Vrtičkarstvo je pomembna dejavnost v Ljubljani, ki se še posebej hitro razvija v novih stanovanjskih soseskah. Občanom poleg razvedrila omogoča tudi samooskrbo s hrano. Najpomembnejše pa je to, da v mestu in tudi v okolici občani za vzgojo rastlin ne uporabljajo nevarnih agrokemikalij in umetnih gnojil, saj je namen samooskrbe pridelati zdrav in kakovosten pridelek. Z uporabo agrokemikalij in umetnih gnojil ne škodujejo samo sebi, ampak tudi širšemu okolju, saj nevarne snovi prehajajo v bivalno okolje z izpiranjem v podtalne vode, onesnažujejo prst in hlapijo v zrak. V urbanih središčih se vrtičkarstvo usmerja izključno v organsko oskrbo, brez uporabe nevarnih snovi za ljudi in okolje. Naj bo Ljubljana tudi na tem področju zelena prestolnica Evrope.

  • Pozor, območje strpnosti, sožitja in spoštovanja!

    »Madona, ti kolesarji! Si videla, skoraj me je zbil, tako divja … in to v pešconi!« se je razburjala starejša gospa in iskala podporo pri sopeški, ki se je spraševala, ali kolesarji sploh smejo voziti po območju za pešce. »Da, v območjih za pešce je dovoljen tudi promet kolesarjev, vendar tako, da ne ogrožajo pešcev,« se glasi odgovor na njeno vprašanje po Zakonu o pravilih cestnega prometa.

  • »Otroci so enakovredni, nimajo pa vsi enakih možnosti.«

    Pogovor z Anito Ogulin
    avtorica Jedrt Jež Furlan

  • Kraševec v bloku

    Po šestnajstih letih je poginila naša mala maltežanka. Praznina ob izgubi zveste spremljevalke je postajala vedno večja, posebno še, ker so se odselili tudi otroci. In potem je padla odločitev: želim si novega psa. Toda katero pasmo? Želela sem družinskega psa, obenem pa psa čuvaja. Tako sem ob iskanju trčila ob kraševca. Lastnosti, slovenska pasma, videz, vse me je navdušilo in iz srca sem si želela imeti kraševca. In potem so se začeli vrstiti dogodki tako, da sem začela verjeti, da nam je pes namenjen in da nas sam izbere.
    Avtorica: Breda Oberč

  • Ljubljana se mi je takoj prikupila

    Turisti so za glasilo Ljubljana delili svoje vtise o Ljubljani.
    Avtorica: Staša Cafuta Trček

  • Zgodovina ljubljanske stanovanjske kulture in načinov bivanja

    V kakšnih stanovanjih so bivali Ljubljančani v preteklih stoletjih? Kako velika so bila in kako so bila opremljena? Kako so se razvijali načini bivanja in stanovanjski standardi? Kakšna je bila podoba bivanjskih razmer v zgodovini naše prestolnice?
    Avtor: dr. David Petelin

  • Pred krimovkami je svetla prihodnost

    Rokometašice Krima Mercatorja so v letošnji sezoni edina ljubljanska ekipa, ki igra v ligi prvakinj. V tem tekmovanju, v katerem so bile dvakrat tudi evropske prvakinje (2001, 2003), še trikrat pa podprvakinje (1999, 2004, 2006), igrajo že dvaindvajseto sezono zaporedoma, kar ni uspelo še nobeni drugi ženski evropski rokometni ekipi. Tudi zaradi finančnih težav v zadnjih letih resda ne krojijo samega vrha, zato pa so v klubu lahko toliko bolj zadovoljni z delom v mlajših selekcijah. Njihovo delo je nagradila tudi Rokometna zveza Slovenije, ki jim je že nekajkrat podelila priznanje za najboljše delo z mlajšimi selekcijami.
    Avtor Miha Štamcar

  • Zdrav duh v zdravem telesu

    Kako se mladi trudijo za zdravje mladih

    avtorica Patricija Fašalek
    rubrika Mladi na sceni

  • Stanovanjski dodatek je nujen pogoj za uvedbo stroškovnih najemnin

    Pogovor s Sašem Rinkom, direktorjem Javnega stanovanjskega sklada MOL
    avtor dr. Uroš Grilc

  • »Zeleno, ki te hočem zeleno.«

    Lirični verzi španskega pesnika Federica Garcíe Lorce v Mesečni romanci »Zeleno, ki te hočem zeleno. Zeleni veter. Zelene veje.« nam v žalostni zgodbi o načrtno uničenih drevesih v Ljubljani še dolgo odzvanjajo v ušesih. Ko pomislimo na škodo, prizadejano v javnih parkovnih nasadih, sadovnjakih in drevoredih v zadnjih letih, se romanca o zelenem kaj hitro izpoje. Nerazumnih primerov načrtnega uničevanja dreves in nasadov v mestnem okolju je na žalost veliko.

    Avtorica Veronika Sorokin

  • Najprej Trbovlje in potem ves svet

    25 let produkcije EN-KNAP in 10 let mednarodne plesne skupine EnKnapGroup

    Avtorica Jedrt Jež Furlan

  • 20. maj – svetovni dan čebel

    Čebele so nepogrešljive prebivalke Ljubljane, ki se v našem mestu odlično počutijo!

    Besedilo: Staša Cafuta Trček

  • EU projekt, moj projekt

    Poiščite zaklad ob Savi in doživite zgodovino lutkarstva.

    Avtorica: Vita Kontić

  • Trk urbane in poljedelske Ljubljane nekoč in danes

    Mesta so najpomembnejši človeški izum. Nastala so kot posledica agrarne revolucije, stalne naselitve in organiziranega človeškega stremljenja. Iz mest so zrasle prve civilizacije (Mezopotamija, Egipt, Kitajska), miselnost in kultura starih Grkov sta se širili z urbano kolonizacijo Sredozemlja in krščanstvo se je uspešno širilo ravno zaradi številnih mest rimskega imperija. V mestu so se rodile kultura, umetnost, znanost in politika. Kljub doprinosom mestnega načina življenja, razmišljanja in ustvarjanja Zahodne civilizacije (lat. civis – meščan, državljan) pa ne moremo govoriti o mestu brez njegovega agrarnega zaledja in narave.

    Avtor dr. David Petelin

  • Vesela sem, da s svojim delom prispevamo k oblikovanju odprtih, družbenokritičnih in solidarnih posameznikov…

    Intervju z doc. dr. Alenko Bartulović, etnologinjo in kulturno antropologinjo.

    Avtorica Nada Breznik

  • Tivoli: Tam, kjer mesto sanja

    Stopite na Cankarjevo in že ga vidite – park in vrh njega baročni grad, ki izreka širokogrudno povabilo. A najprej morate skozi temačen podhod, da stopite na svetlo in naravnost v razprt objem. Jo boste mahnili levo proti bajerju ali desno proti Šiški?
    Avtorica Lora Power

  • Berem kužkom, ker me to veseli

    Lahko bi se reklo, da sem knjižni molj, saj sem nora na knjige. Zato bi bilo prav čudno, če bi zamudila projekt R.E.A.D. To je projekt Knjižnice Šiška, kjer otroci berejo s psi.
    Avtorica Taja Zidanšek, 6. b., OŠ Hinka Smrekarja

  • Raznovrstna ponudba ljubljanskih kmetij

    Avtorica Staša Cafuta Trček

  • Podeželje v mestu

    Za Ljubljano se zdi, da je v svoji celovitosti in funkcionalnosti mesto, ki je samozadostno in neodvisno od podeželja. Vendar je ravno podeželje tisto, ki mesto oskrbuje z naravnimi viri in pridelki ter mu omogoča demografsko raznolikost.
    Avtorica: Maša Cvar

  • V dveh letih do naslova državnih prvakinj

    Nogomet je za številne daleč najpomembnejša postranska stvar na svetu, vse večjo veljavo v zadnjih letih pa pridobiva tudi ženski nogomet, ki ima v svetu daljšo tradicijo, kot si predstavljamo.
    Avtor: Miha Štamcar

  • Mestno zrcalo: Mesto, ki ima lepo dušo

    Vtise turistov o Ljubljani zbira Staša Cafuta Trček

  • Pohodne poti Ljubljane

    Pohodništvo je ena izmed najbolj priljubljenih oblik rekreacije, ki je zadnja leta vse bolj v vzponu. A ne le rekreacija, gibanje v naravi nas pomiri, osveži in prestavi onkraj vsakodnevnega mestnega vrveža.
    Avtorica: Ana Kopač

  • Mestni štipendisti: Damjan Kukovec

    Damjan Kukovec in njegova soproga Eva sta aprila na Ljubljanskem gradu priredila veličastno zahvalo vsem svojim podpornikom, ki so prispevali k njunemu nadvse uspešnemu študiju v Sloveniji in v ZDA, kjer sta doktorirala oziroma magistrirala na prestižni Pravni fakulteti Univerze v Harvardu. Damjan Kukovec je bil med doktorskim študijem na Harvardu štipendist Mestne občine Ljubljana.
    Avtorica: Nada Breznik

  • Nova inovativna otroška igrišča

    Znova so prišli topli dnevi, ko večino prostega časa preživimo na prostem in otroški živžav napolni otroška igrišča. Dandanes imajo sodobna mestna igrišča pomembno vlogo pri preživljanju prostega časa otrok, saj niso več namenjena le igranju in gibanju, ampak spodbujajo tudi domišljijo, ustvarjalnost, izkustveno učenje in omogočajo druženje s sovrstniki.
    Avtorica: Tanja Pihlar

  • Od kod priteče moja pitna voda?

    Centralni vodovodni sistem mesta Ljubljana in okolice, ki oskrbuje okrog 327.000 prebivalcev, se napaja iz dveh virov podzemne vode: peščeno-prodnih vodonosnikov Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja. Podzemna voda se črpa v petih vodarnah: Kleče, Hrastje, Jarški prod, Šentvid in Brest. Manjši vodovodni sistemi v Velikem in Malem Lipoglavu, Velikem in Malem Trebeljevem z okolico ter Ravnem Brdu in Šmarni gori se prav tako napajajo iz podzemnih vodnih virov, le da vodnjaki zajemajo vodo v dolomitnih vodonosnikih.
    Avtorica: Brigita Jamnik

  • Mladi na sceni: Jaz, prostovoljec!

    Maja smo na Prešernovem trgu praznovali Veseli dan prostovoljstva, dogodek, ki ga organizira Slovenska filantropija in je namenjen predstavitvi delovanja prostovoljskih organizacij.
    Avtorica: Ivana Naceva

  • Od igranja s kamenčki do naslova svetovnega prvaka

    Pogovor s svetovnim prvakom Benjaminom Savškom
    Avtor: Miha Štamcar

  • Dvorana in stadion Stožice

    Največji projekt v Ljubljani po Trgu revolucije
    Avtorica: Jedrt Jež

  • 70 let Pionirske: Kje vse otroci ne smejo imeti lukenj

    Pionirska. Največkrat se to ime povezuje z ljubljansko Pionirsko knjižnico, ustanovljeno leta 1948 v okviru Mestne knjižnice, leta 1953 pa se je osamosvojila kot samostojna Pionirska knjižnica.
    Avtor: Vojko Zadravec

  • Jezikovna šola in šola življenja

    Na povsem navaden dan se podam po uličici, ki vodi na Ljubljanski grad, prestopim prag Jezikovne šole Verba in vstopim v neki drug čas. Ob vhodna vrata so prislonjene stare Elanove smuči, nad vrati je ilustriran plakat za cockto v modro-rumenih barvah. Prvi prostor je poln igrač, plakatov, fotografij. Polne police in stene so tematsko povezane z nekdanjo skupno državo. Počutim se spet mlado, nenehno vzklikam: »Joj, poglej, to me spomni na ...« Prostori jezikovne šole so kot časovni stroj, v trenutku sem bila v času svoje mladosti, kakor v spominski sobi. Prostor je sprožilec spominov.
    Avtorica: Jedrt Jež Furlan

  • Mestno zrcalo: Ljubljana je sanjska

    Vtise turistov o Ljubljani zbira Staša Cafuta Trček.

  • Nov najsodobnejši vrtec v Kašlju z oddelkom za otroke z avtizmom

    9. maja, na praznik mesta Ljubljane, so v Zgornjem Kašlju odprli novo enoto Vrtca Pedenjped – Pedenjcarstvo. Zbrane goste sta nagovorila ravnateljica vrtca Marjana Zupanič in župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković. Kratek kulturni program pa so pripravili vrtčevski otroci in vzgojitelji.
    Avtorica: Tanja Pihlar

  • Pianistka Tanja Činč ter kitarist in skladatelj Timotej Kosovinc: svet glasbe je preprosto njun svet



    Tanja in Timotej sta dobitnika številnih domačih in mednarodnih glasbenih nagrad in priznanj. Kot aktivna koncertna glasbenika imata za seboj številne koncerte in izvedbe lastnih skladb v Sloveniji in tujini, v zadnjem času pa sta umetniško sodelovanje še poglobila.
    Avtorica: Nada Breznik

  • Parkov ni nikoli preveč

    »Sam po parku se sprehajam ...« Ne, ne bo šlo. Parki so zadnja leta preveč dobro obiskani, da bi si lahko zapeli kaj takšnega. Začelo se je z vrtovi, ki so bili sprva manjše, umno urejeno zemljišče, na katerem so ljudje gojili izbrane, a koristne rastline. Njihova prostorska razmestitev je sčasoma postajala vse pestrejša in vzorci vse bolj domiselni.
    Avtorji: Jelka Šutej Adamič, Živa Čebulj, Rok Kušlan

  • Gremo na bazen!

    V vročih poletnih mesecih se malokaj tako prileže kot ohladitev v bazenu. No, morda še čofotanje, namakanje, kopanje in plavanje. In zvočna kulisa je nepogrešljivi vrišč – tudi v zunanjih bazenih, ki jih ponuja Ljubljana: retro bazen, wellness pod milim nebom, modernistično kopališče in vodni živžav. Toda ko jih boste obiskali, ne pozabite pokrivala in na pitje zadostnih količin sveže vode iz pipe. In ko ne boste v vodi, počivajte raje v senci.
    Avtorica: Staša Cafuta Trček

  • Olimpija, naj odmeva do neba

    Himna Olimpije Big Foot Mame je po koncu pretekle sezone odmevala med privrženci Olimpije. Razumljivo, saj so 27. maja nogometaši Olimpije še drugič v zadnjih treh letih osvojili naslov državnega prvaka, istega dne so lanskoletni naslov ubranile nogometašice Olimpije, dva dni pozneje pa so slavje zeleno-belih navijačev dopolnili še košarkarji Petrola Olimpije. Da je bilo vse skupaj še bolj veselo, so z zmago v finalu pokalnega tekmovanja poskrbeli nogometaši, ki so po 23 letih spet osvojili dvojno lovoriko.
    Avtor: Miha Štamcar

  • Sedemdeset let uspešnega delovanja Plavalnega kluba Ljubljana

    S tradicionalnim mitingom so tretjo soboto v maju v Plavalnem klubu Ljubljana obeležili sedemdesetletnico delovanja. Resnično so lahko ponosni na svojo dolgoletno zgodovino, iz njihovih vrst so prišli številni jugoslovanski in slovenski reprezentanti, njihovi plavalci so se uvrščali v finale olimpijskih iger, svetovnih in evropskih prvenstev in osvajali kolajne. Vse skupaj se je začelo leta 1948. Že skoraj od samih začetkov je deloval na najstarejšem ljubljanskem bazenu Kolezija in ga dolgo tudi upravljal.
    Avtor: Miha Štamcar

  • Še več športa – prav zate

    Zavežeš superge, se pretegneš, ogreješ. Stečeš. V slušalkah glasba, ki ti daje ritem. Ali pa morda rajši nič – da slišiš dih in se lažje izgubiš v njem. Čutiš svoja stegna, meča, stopala. Vse odmisliš: ničesar ne potrebuješ. Ničesar ni, samo ti in tvoje telo. Koraki. In steza. Pritečeš do nekakšnih fitnes naprav: to je zate. Spet, ničesar ne potrebuješ, samo svoje telo. Zadihaj. Poglej, kaj vse zmoreš. Uživaj v tem.
    Avtorica: Živa Čebulj

  • Podutiški raj za gorske kolesarje

    Ljubitelji gorskega kolesarstva, ki jih je vsako leto več, že tretje leto zaporedoma svoje znanje in sposobnosti preverjajo tudi v Bike Parku Ljubljana, ki je po zaslugi kolesarskega društva Rajd nastal na območju zapuščenega kamnoloma v Podutiku. Dolga leta degradirano območje, ki je služilo le odlagalcem smeti na črno, je zdaj urejeno v kolesarski park, ki obsega okoli štiri tisoč kvadratnih metrov. V njem je več prepletenih poti, na katerih so večji in manjši spusti in vzponi, tako da si vsakdo lahko izbere primerno progo, se na njej zabava in pridobiva novo znanje.
    Avtor: Miha Štamcar

  • Namakanje v preteklosti Ljubljane

    Voda je naravni in večni element mesta Ljubljane, brez katerega ne bi bilo življenja. Izginulo Barjansko jezero, Ljubljanica in številni potočki so tisočletja omogočali lov, brodarjenje, trgovino in pozabljene rituale čaščenja vodnih bitij.
    Avtor: dr. David Petelin

  • Film o baronu, izumitelju in filmskem producentu

    Barona Antona Codellija Ljubljančani poznajo po tem, da je pred 100 leti v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil. Manj je znan kot izumitelj, leta 2008 pa ga je dr. Marko Frelih javnosti razkril tudi kot izjemnega pionirja na tehnološkem področju v Afriki.
    Avtor: Miha Čelar

  • Zgodovina šolstva v Ljubljani

    Zgodovina šolstva, izobraževanja in vzgoje je v Ljubljani dolga več stoletij.
    Avtor: dr. David Petelin

  • Pogovor s podžupanjo Tjašo Ficko in podžupanom Janezom Koželjem

    Tjaša Ficko, podžupanja Mestne občine Ljubljana, in profesor Janez Koželj, podžupan, sta od vsega začetka del udarne ekipe župana Zorana Jankovića in člana Liste Zorana Jankovića v Mestnem svetu.

  • Netopirji – skrivnostni Ljubljančani

    Poletni večer. Sonce je ugasnilo in nad Ljubljano se spušča mrak. Mestno središče poleti zares zaživi šele zvečer, ko prijeten hlad na bregove Ljubljanice privabi številne domačine in turiste. Ti povečini niti slutijo ne, da v temi nad njihovimi glavami svoje nočne vragolije zganja čisto posebna skupina živih bitij.
    Avtorica: Nika Krivec

  • Šolanje ni le učenje, je tudi čas odraščanja

    Začetek šolskega leta je čas, ko začenjamo znova. Iščemo svet brez mejnikov; svet, v katerem bi bili sprejeti taki, kot smo, in v katerem bi lahko pokazali in izpopolnili svoje talente in darove. Toda vse poti niso lahke in novi začetki od nas zahtevajo vztrajnost, pogum in stremljenje k vedno boljšim rezultatom in dosežkom.
    Avtorici: Kaja Trontelj, 9. b, OŠ Franceta Bevka Ljubljana

  • Nebo nad mestom

    V poletnih mesecih je dogajanje v mestu teklo v drugačnem ritmu. Dnevno vročino je Ljubljana izkoristila za siesto in lepotni spanec, da je bila pripravljena na številne prireditve, dogodke in festivale. Zanimiv dogodek pa nam je letošnji julij pripravljal tudi v dogovoru z Mesecem. Če ste 27. julija zvečer dvignili pogled v nebo, ste lahko uživali v Luninem mrku, pod katerim je blestel oranžen Mars.
    Avtorica: Živa Čebulj

  • Mladi virtuozi: glasbeni cikel, posvečen ustvarjalnosti mladih glasbenikov

    V sklopu Festivala Ljubljana se vsako leto za nastop na koncertnem odru v Viteški dvorani Križank pripravljajo tudi mladi glasbeniki, ki jim je namenjen cikel Mladi virtuozi.
    Avtorica: Patricija Fašalek

  • Mestno zrcalo: Vsi bi morali enkrat v življenju obiskati Ljubljano

    Vtise tujih turistov o Ljubljani zbira Staša Cafuta Trček.

  • Fužine - drugo največje mesto v Sloveniji

    »Ob besedi Ljubljana nihče ne pomisli na Nove Jarše, šišenske bloke, Savsko naselje, sosesko BS3, Fužinski blues in podobno,« je nekoč zapisal prof. Janez Suhadolc. Toda zakaj ne, saj so vendar sidrišča spominov, ognjišča domačnosti, intimnosti, unikatne subkulture ... Celo samosvoj jezik je slišati v eni izmed njih! In kot pravi raper Zlatko: »Tle loh nafehtaš trikrat več k u centru.«
    Avtorica: Lora Power

  • Intervju z mestnim štipendistom Matjažem Jeranom

    Vse je mogoče, kadar smo sami navdahnjeni, mirni in motivirani
    Avtorica: Nada Breznik

  • Če želimo imeti živahen kino, ga moramo vedno znova izumljati

    Pogovor s Petro Slatinšek in Koenom Van Daelom
    Avtor: dr. Uroš Grilc

  • Pogovor z županom Mestne občine Ljubljana Zoranom Jankovićem

    Avtor: dr. Uroš Grilc
    Foto: Uroš Hočevar

  • Imaš poslovno idejo?

    Če že imaš poslovno idejo, je to odlično! To je dober začetek, iz katerega se lahko rodi lepa podjetniška zgodba. A ta bo še veliko lepša, če se pri razvijanju ideje ne osredotočiš samo na potrebe trga, temveč tudi na to, kako prispevati k lepši prihodnosti. Ne veš, kako? Pomaga ti lahko izobraževalni model NoNaVe, ki združuje podjetniška znanja in znanja o etičnem delovanju v svetu.
    Avtorica:
    Darja Valenčič, Zavod Voluntariat

  • Verjemite mi, imamo še kaj povedati!

    Pogovor z direktorjem Kina Šiška Simonom Kardumom
    Avtor: dr. Uroš Grilc

  • Blaznica na Studencu

    Psihiatrija v laičnih očeh še vedno velja za nekaj strašljivega, značilnega za mračni srednji vek. Resnici na ljubo so prve »norišnice« takšne tudi bile, vendar ne pri nas.
    Avtor Črt Kanoni

  • Začelo se je z rumenimi smučmi

    Pred 45 leti so smučarski zanesenjaki, predvsem smučarski tekači, dobili idejo za ustanovitev smučarskega kluba Brdo. Že več kot dvajset let ob smučarskem teku v klubu veliko pozornosti namenjajo tudi biatlonu, v katerem so zabeležili svoje največje uspehe.
    Avtor: Miha Štamcar

  • Komaj čakam Ljubljanski maraton

    Avtorica: Aleksandra Zdovc, 5. b, OŠ Hinka Smrekarja

  • Kje v Ljubljani cveti otroška ustvarjalnost?

    V Ljubljani je veliko programov, ki na različnih področjih in na različne načine otroke učijo umetniške obrti ter jim poskušajo razplamtevati ustvarjalno iskro, ki jo ima vsak otrok.
    Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček

  • Mestni štipendisti: violinist Nikola Pajanović

    Osemnajstletni glasbenik Nikola Pajanović je na letošnjem Evrovizijskem tekmovanju mladih glasbenikov, ki je bilo v Edinburghu, z uvrstitvijo na drugo mesto, ponovno potrdil, da imamo v Sloveniji izjemne talente, ki lahko posegajo po zvezdah. Nikola Pajanović je od leta 2014 štipendist Mestne občine Ljubljana.
    Avtorica: Nada Breznik

  • Cukrarna – tovarna kulture

    Morda ste med tistimi, ki so opazili, da je v Cukrarni ob Roški cesti spet začelo po malem vršati, brenčati, vrveti. Stara tovarna, ki se je kot oluščen duh sklanjala nad Ljubljanico, je začela rasti v največji razstavni prostor v regiji, ki bo sprejemal vrhunce sodobne umetnosti. Rokave smo za pripravo dokumentacije zavihali že pred časom, zdaj pa so se začela še fizična dela za ureditev Cukrarne.
    Avtorja: Jerneja Batič, Oddelek za kulturo, Blaž Peršin, Muzej in galerije mesta Ljubljane

  • Ideja je postala resničnost in rezultat je navdušujoč

    Pogovor z dr. Urošem Ahčanom
    Avtorica: Živa Čebulj

  • Podeljenih 30 stanovanj za mlade

    V Ljubljani mladi lahko pridejo na nov način do nepridobitnega stanovanja.

    Rubrika: Mladi na sceni
    Avtorica: Patricija Fašalek

  • Mestno zrcalo: Ljubljana ima vonj po gozdu

    Vtise tujih turistov o Ljubljani zbira Staša Cafuta Trček.

  • Ljubljančanke: Hodim za tabo in gledam te

    Avtorica: Jedrt Jež Furlan

  • Mestna pljuča, športni poligon, domače igrišče, prostor navdiha in kulture

    Z vsemi temi imeni lahko opišemo območje Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Mestni park Tivoli in gozdovi Rožnika, Šišenskega hriba tja do Koseškega bajerja, travniki ob Glinščici in Poti spominov in tovarištva ponujajo marsikaj.
    Avtorica: mag. Mateja Nose Marolt, Snaga, d. o. o., Služba Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib

  • Zdravstvena oskrba Ljubljančanov

    Pomen zdravja, oskrbe in zdravljenja se je v zgodovini našega mesta spreminjal. Zdravje je nekdaj pomenilo odsotnost bolezni, danes pa je razširjeno na vse ravni javne in zasebne sfere.
    Avtor: dr. David Petelin

  • Majhno mesto, veliko galerij

    Razstavnih prostorov v naši prestolnici ne manjka – razstav je veliko, le obiskovalcev manjka. Otvoritve so običajno dobro obiskane, vendar pridejo večinoma tisti, ki se radi družijo in popijejo čašo ali dve rujnega. Največ galerij je v domeni javnih institucij, nekaj pa je tudi zasebnih in tistih v lasti ali upravljanju društev in podjetij.
    Avtorica: Jelka Šutej Adamič

  • Vsem nam je skupen strah pred neznanim in novim

    Obisk v azilnem domu na Viču

    Avtorica: Jedrt Jež Furlan

  • V Mostecu spet daleč skačejo

    Sredi petdesetih in na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja se je v Ljubljani zbralo tudi več kot dvajset tisoč gledalcev na tekmah v smučarskih skokih. Toda propadu 70-metrske Bloudkove skakalnice na Galetovem v Šiški je sledil zaton smučarskega kluba Enotnost, in zanimanje za ta šport je v prestolnici začelo upadati. Na srečo se je 24. aprila 1970 v prostorih tedanje Zveze za telesno kulturo Ljubljana Šiška zbrala peščica nekdanjih in aktivnih skakalcev ter ustanovila Smučarski skakalni klub Ilirija. V svoji bogati zgodovini se edini ljubljanski klub, ki se ukvarja s smučarskimi skoki, lahko pohvali s petimi kolajnami na olimpijskih igrah in dvema na svetovnih prvenstvih.
    Avtor: Miha Štamcar