petek, 25. 9. 2020

»Če bo število okužb spet hitro naraščalo, bo ukrepe treba zaostriti«

Z infektologinjo doc. dr. Matejo Logar smo se pogovarjali o aktualnem stanju epidemije novega koronavirusa. Po prvem valu okužb je v družbi zavladalo prepričanje, da bo novi koronavirus vsaj do jeseni miroval, nato pa so se že sredi poletja začeli pojavljati novi primeri.
Avtorica: Alenka Klun, Univerzitetni klinični center Ljubljana

S prihajajočo sezono prehladnih obolenj, skupaj z gripo, bi se lahko razmere katastrofalno poslabšale in usodno obremenile zdravstveni sistem. »Tudi infektologi smo upali, da bo premor nekoliko daljši, a gre predvsem za odraz tega, da so bile razmere v naši okolici bistveno slabše, prišlo je do vnosa iz tujine in ponovnega širjenja v Sloveniji,« pove doc. dr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Najin pogovor je vztrajno prekinjalo zvonjenje njenega mobilnika, saj je infektologinja poleg že vsakdanjih pojasnil o aktualnih razmerah z okužbami novinarjem odgovarjala tudi na vprašanja o novem upanju v boju proti koronavirusu: zdravilu, pridobljenem iz krvne plazme prebolevnikov covida-19.

Znano je, da razmere na infekcijski kliniki niso primerne za večje število bolnikov. Kako se pripravljate na jesen, ki utegne biti letos še posebej zahtevna?

Infekcijska klinika ima že vrsto let tako prostorske kot tudi kadrovske težave. Primanjkuje sob, ki bi omogočale ustrezno nameščanje bolnikov z bolj kužnimi obolenji, tako da smo en oddelek, na katerem se sicer zdravijo bolniki z drugimi infekcijskimi boleznimi, v celoti spremenili v oddelek za bolnike s covidom-19. Prestavili smo tudi dnevno bolnišnico in specialistične ambulante, tam je zdaj siva cona, kjer obravnavamo bolnike, za katere še ne moremo zagotovo reči, ali so okuženi z novim koronavirusom ali ne. Na tem delu je tudi del intenzivne terapije, namenjen zdravljenju bolnikov s covidom-19. To so improvizirani pogoji, ki zadoščajo za relativno nizko dnevno število okuženih, vendar ob večjem številu okužb dihal ne bodo zadoščali.

Se je način zdravljenja bolnikov s covidom-19 v zadnjih mesecih s pridobivanjem novega znanja o tej bolezni spremenil? Na kakšno terapijo in zdravila stavite infektologi ta hip?

Bistvenih sprememb ni, specifičnega zdravljenja še vedno nimamo, v teh mesecih pa smo pridobili izkušnje, ki nam pomagajo pri boljši oskrbi bolnikov. Zavedamo se, da potrebujejo sorazmerno dolgo hospitalizacijo v primerjavi z drugimi okužbami dihal. Pri večini gre za podporno zdravljenje, torej nadomeščanje tekočine, oskrbo s kisikom ali z zdravili za zniževanje povišane temperature in z analgetiki. Pri tistih s hujšim potekom bolezni, s potrebo po mehanski ventilaciji, se odločamo za zdravljenje z remidisivirjem, ki je tako v ZDA kot v Evropi edino registrirano zdravilo, namenjeno zdravljenju bolnikov s covidom-19. Na voljo imamo še favipiravir, zdravilo iz Japonske, ki smo ga prej uporabljali za zdravljenje gripe, zdaj pa je namenjeno tistim, ki nimajo zelo hudega poteka bolezni, imajo pa dejavnike tveganja zapletov in težjega poteka. Poleg tega je tu še deksametazon, ki se kaže kot učinkovito zdravilo pri preprečevanju poslabšanja pri bolnikih, ki že potrebujejo kisik, tako da ne pride do potrebe po mehanski ventilaciji.

Kaj pa cepivo, kakšne so realne možnosti, da ga uspešno razvijejo v kratkem?

Kar nekaj potencialnih cepiv je že v klinični fazi raziskave na večjem številu ljudi, pri cepivih pa je žal tako, da samo šest odstotkov izmed tistih, ki pridejo do te faze, tudi v resnici pride na tržišče. Torej trenutno obstaja možnost, da na tržišče pride eno cepivo ali pa nobeno. Pri cepivu je namreč poleg učinkovitosti pomembna tudi varnost. Podatki začetnih kliničnih raziskav kažejo na dobro imunogenost, torej da prejemniki cepiva tvorijo protitelesa, na živalskih poskusih se je izkazalo, da je učinkovito tudi pri preprečevanju okužbe, za ljudi o tem še nimamo jasnih podatkov. Zdaj pa bodo večje raziskave na prostovoljcih pokazale tudi, kakšni so stranski učinki.

Je cepljenje proti gripi to sezono še bolj pomembno?

Vse nas skrbi, kakšne razmere bodo pozimi, ko se poveča tudi število obolelih za gripo. Za to bolezen pa imamo k sreči cepivo, za katero vemo, da je varno, in ga priporočamo vsem, predvsem pa tistim, ki imajo večje tveganje za težji potek bolezni, torej starejšim od 65 let in tistim s pridruženimi kroničnimi boleznimi.
V delu družbe vlada prepričanje, da stroka z opozorili glede nevarnosti novega koronavirusa pretirava, da so bili tudi spomladi sprejeti ukrepi pretirani. Kako odgovarjate skeptikom?
Spomladanski ukrepi so bili zelo učinkoviti, saj smo v relativno kratkem času uspešno zamejili širjenje okužbe, ki se je najprej širila eksponentno. Ko smo jih sprostili in malo pozabili na prisotnost virusa, pa so se hitro začeli pojavljati novi primeri, kar potrjuje, da so bili ukrepi utemeljeni. Za zdaj skušamo z blažjo obliko ukrepov vzdrževati čim bolj normalen način življenja, toda če bo število okužb spet hitro naraščalo, jih bo treba zaostriti.

Tudi zaščitne maske so bile že večkrat jabolko spora. Medtem ko se nekateri upirajo nošenju, so jih drugi vzeli kot modni dodatek. Pa vendarle obstajajo nekakšna pravila, kakšne naj bodo maske, da sploh nudijo zaščito …

Navadne bombažne maske ščitijo druge pred nami, torej če smo mi okuženi, preprečijo, da bakterij ne širimo v svojo okolico. Pomembno pa je, da je maska iz ustreznega materiala, takšna iz svile ali gaze zelo slabo ščiti, saj prepušča veliko delcev. Najustreznejše so maske iz tkanine, iz kakršne šivajo bombažne majice, ali pa iz blaga kuhinjske krpe, te nudijo primerljivo zaščito kot kirurške maske. Je pa treba za masko tudi ustrezno skrbeti, pravilno mora biti nameščena, vsak dan jo moramo oprati, in to vsaj na 60 °C, in jo tudi prelikati. Sicer vsi virusi in bakterije ostanejo na površini maske, z dotikom pa jih prenesemo v okolico in tako posredno omogočimo širjenje virusnih in bakterijskih okužb.

Znana so priporočila stroke: ustrezno nošenje mask, umivanje rok, vzdrževanje razdalje … Kaj pa prehranski dodatki, ki naj bi okrepili odpornost organizma na okužbe?

Žal čudežnega zdravila, ki bi nas obvarovalo pred virusnimi okužbami, ni. Je pa vsekakor smiselno, da skrbimo za svoj imunski sistem: se redno gibamo v naravi, dovolj spimo, uživamo zdravo prehrano. Prehranska dopolnila pri tem nimajo prave dodane vrednosti.