ponedeljek, 18. 5. 2020

Glamurozne smeti

Prepoznavni barvni nahrbtniki, cekarji, torbe, malhe ali pa vrečke iz blaga za nakupovanje sadja in zelenjave: Smetumet.
Avtorica: Jedrt Jež Furlan

Gonilni sili sta Maja Rijavec in Alenka Kreč Bricelj, ki iz odpadnih materialov izdelujeta tudi trajnostna poslovna darila. Njuni izdelki so prava uganka za oči: ponjave s tovorjakov, varnostni pas, pa naramnice … Obenem nudita brezplačno popravilo, všteto v ceno izdelka, ki velja za vse življenje. Ko se recimo tudi njuna torba obrabi, jo lahko razgradite, jo prinesete k njima in dobite popust na novi izdelek.

Smeti, ki se jih ne da predelati, je po njunem mnenju veliko. »Vendar ne bi imeli delavnic, kjer bi vsak otrok popil vodo iz plastenke, potem pa naj bi nekaj iz nje napravil. Ne, hvala. Ne delava z odpadki, ki se jih da enostavno industrijsko reciklirati ali ki se jim enostavno izognemo.« Smetumet je kulturno-ekološko društvo in socialno podjetje in prebuja v nas aktivne državljane in državljanke. Prav gotovo je za začetek dovolj, da smeti ločujete in pijete vodo iz steklenic in ne iz plastenk. Toda, kaj bi lahko še naredili? Prvi koraki in novo usvojene navade so namreč najboljša motivacija za naslednje korake.
V času pred #ostanidoma sta mi razlagali, kako delata s podjetji. Podjetjem ponujata posebna poslovna darila iz njihovih odpadkov. Nekatera podjetja samo prispevajo svoje odpadke, druga kupijo izdelke iz odpadkov, nekatera pa oboje. To, da sta dražji od osnovnih daril, jih kdaj tudi odvrne. Vendar je tistih, ki se odločajo za sodelovanje z njima, vse več. »Marketinški oddelki so polni smeti. Ko menjajo celostno podobo, ostane veliko izdelkov s starim znakom podjetja. Vrečke s starim logotipom, majice, embalaža. Kar nekaj odpadkov podjetij se ne da industrijsko predelati.«
Letno organizirata in vodita od 100 do 150 delavnic, sodelujeta na festivalih, v centrih za mladostnike. Pri obravnavi z odpadki pogrešata sistemske spremembe. »Meniva, da bi podjetja, ki veliko onesnažujejo, morala plačati več davkov. Podpreti bi morali ekološke kmetije. Strošek odpadka je treba prenesti na proizvajalca. Nacionalni energetsko-podnebni načrt predvideva strožje ukrepe za zmanjšanje energetske porabe tako v gospodinjstvih kot v industriji, čeprav je industrija 50-odstotni uporabnik električne energije. Prav bi prišla tudi prepoved določenega tipa plastike. Predaleč smo, da bi računali na izdelovalce, da se bodo sami regulirali.«

V času samoizolacije nam Maja Rijavec in Alenka Kreč Bricelj priporočata, da si vzamemo čas drug za drugega, da razmislimo, kako si lahko medsebojno pomagamo ali si le z drobno pozornostjo ali prijazno gesto polepšamo dan. Doma šivata maske iz bombažnih rjuh, kar je super aktivnost za šivanje s strojem, pravita, da pa se jih narediti tudi na roke, potrebujemo le kos bombažnega blaga, šivanko in sukanec.

Idej, kako lahko ustvarjamo doma, jima ne zmanjka. Časopisni papir, revije, vrečke od kruha in liste poškodovanih knjig lahko spremenimo v origami ladjice, ptičke, cvetove. Že narejene figurice lahko pobarvamo z naravnimi barvili, ki jih najdemo v kuhinji: s kavo, kakavom, kurkumo, žafranom ali hibiskusovim čajem. Spretnejši lahko iz časopisnega papirja naredijo košare, tistim, ki radi packamo, pa svetujeta, da se lotimo sajenja semen v jajčni embalaži.

Če vam kaj ne gre in potrebujete nasvet, jima lahko pišete ali pa pokukate na njuno spletno stran: www.smetumet.com.