petek, 30. 10. 2020

Ljubljančanka: Teja Reba

Ne dolgo nazaj aktivna ustvarjalka, ki je občinstvo vedno znova začarala s svojim pronicljivim električnim pogledom. Danes enako električna umetniška direktorica kandidature mesta Ljubljane za Evropsko prestolnico kulture (EPK) 2025 in še programska direktorica pravkar končanega letnega festivala Mesto žensk.
Manca Krnel, foto: Črt Piksi

Poleg teh dveh visoko na družbeno lestvico vpetih nazivov je Teja Reba utelešenje boja, ki ga ženske ne glede na stopnjo demokratičnosti družbe bijemo konstantno in s katerim nikoli ne mislimo prenehati.

Kje Tejo Reba najdemo zvečer?

Po 22. uri? (smeh) V zadnjem času v pisarni pred računalnikom.

Katere so vaše najljubše lokacije v mestu? Za sprehode, sestanke, večerje, nakupe, prireditve in zabave?

Delam v kulturi, tako da so mi najljubša kulturna prizorišča. Posebno nostalgično vez imam s Kinoteko, ki je bila v srednji šoli moj drugi dom, pa seveda s Staro mestno elektrarno, v kateri sem dolga leta ustvarjala.
Ljubljana je odlična za sprehode. Obožujem Golovec. Sicer se dnevno sprehajam predvsem od doma do pisarne, na srečo ob Ljubljanici. Nakupujem malo in v bližini doma. V Mostah imamo fino tržnico, nedaleč stran Center ponovne uporabe.
Odraščala sem v Parizu in od tam verjetno ohranila posebno ljubezen do večerij in zabav pri prijateljih. Pred karanteno so bile takšne večerje pri meni doma nepogrešljive. S tremi otroki je to tudi edina zares izvedljiva oblika zabave. (smeh)

Ste programska direktorica festivala Mesto žensk. S svojo močno grafično podobo dveh XX v mesto vstopa že 26 let. Tega Ljubljančanke in Ljubljančani gotovo nismo prezrli. Ne vemo pa zares, kdo in kako močne ste ženske v ozadju? Kako vam gre? Kdo vse ga omogoča?

foto

Prvi festival leta 1995 je spodbudil Urad za žensko politiko, prva in dolgoletna direktorica festivala je bila Uršula Cetinski, vendar je s festivalom povezanih res ogromno žensk. Premalo prostora je, da bi naštela vse. Danes je v ožji ekipi šest redno zaposlenih, zunanjih sodelavk in sodelavcev pa še štirikrat toliko. Zelo sem zadovoljna. Mesto žensk je v zadnjih letih dobilo več mednarodnih priznanj. Poleg festivala trenutno izvajamo še šest večletnih mednarodnih projektov, za katere smo dobile podporo Evropske komisije. Drugi del sredstev pridobivamo od ministrstva za kulturo, ministrstva za javno upravo in MOL-a. Kontinuirano

sodelujemo tudi s tujimi predstavništvi, med njimi izstopata Goethe in Francoski inštitut v Ljubljani. Festival pa omogočajo tudi naši stalni partnerji, javni zavodi in nevladne organizacije iz Ljubljane. Program je odsev skupnega dela.

Še kaj nastopate?

Z umetniško kariero sem sicer prekinila pred petimi leti, ne pa z ljubezenskim odnosom do umetnosti.

Odlična ideja, ki je del izobraževalnega programa Mesta žensk, je kviz o feminizmu. Verjetno je ta posledica ugotovitve, da o tej temi ljudje razmeroma malo vedo. Je glavna naloga Mesta žensk seznanjanje širše družbe s feminističnimi temami? Kako s programom nagovarjate ciljne skupine zunaj svojega ozkega jedra?

Jedro ni tako ozko: več kot polovica svetovnega prebivalstva so ženske! Sicer pa z našimi vsebinami nagovarjamo ljudi vseh spolov in starosti. Pravice žensk so človeške pravice. Spolno nadlegovanje ali nasilje je problem, s katerim se moramo ukvarjati vsi. Spolni stereotipi omejujejo vse spole. Vidnost in prepoznavnost žensk v kulturi, enaki pogoji in plačilo za delo ter enake možnosti za napredovanje po družbeni lestvici so teme, ki jih moramo, kot demokratična družba, vzeti resno. Kviz je način, kako spodbuditi debate med mladimi. Po eni strani želimo negovati zgodovinski spomin, saj so bili vsi napredki izbojevani, vemo pa tudi, da so pravice (tudi tiste priborjene) ljudem lahko zelo hitro odvzete. Po drugi strani želimo mladim predstaviti, da je v družbi še veliko diskriminacije in neenakosti, naloga
vseh je, da jih odpravimo.

Imate kakšno sporočilo, ki velja le za Ljubljančanke? Je Ljubljana mesto žensk?

Moje sporočilo je enostavno in za vse – naredimo vse, da bo Ljubljana še bolj strpna, solidarna, dostopna, raznolika. Naj bo Ljubljana mesto, kjer skrbimo za vse ljudi, ki v njem prebivajo. Bodisi za tiste, ki nosijo pete, ali za tiste, ki so na vozičkih. Za tiste, ki čakajo na papirje, ali za tiste, ki spijo na ulicah. Za tiste, ki ne govorijo slovensko, in za tiste, ki so osamljeni. Za tiste, ki imajo roza lase ali ruto na glavi. Mesto delamo prebivalke in prebivalci.

Postali ste umetniška direktorica kandidature mesta Ljubljane za Evropsko prestolnico kulture 2025. Kaj kandidatura EPK 2025 prinese mestu Ljubljana in kaj bomo Ljubljančani imeli od tega?

Evropska prestolnica kulture je priložnost, da skupaj s prebivalkami in prebivalci mesta poiščemo odgovore na vprašanje, kakšno prihodnost si kot družba želimo. Zato iščemo sinergije med kulturo, znanostjo, socialo, gospodarstvom in spodbujamo sodelovanja, ki so ključna pri oblikovanju sodobne in solidarne vizije mesta, regije, države, Evrope prihodnosti. Poleg vrhunskega kulturno-umetniškega programa, ki bo izveden v letu 2025, bomo v Ljubljani in ljubljanski urbani regiji pridobili nove sodobno opremljene prostore, spodbujali prenos znanj in veščin in s tem zagotovili nova delovna mesta. Leta 2025 bomo postali evropska kulturna metropola, ki bo privabljala mnogo obiskovalk in obiskovalcev s celega sveta.

Kaj je po vašem konkurenčna prednost Ljubljane kot EPK 2025?

Stavimo na kulturo bivanja, kulturo sodelovanja in kulturo raznolikosti. Kandidiramo s podporo 25 občin ljubljanske urbane regije. Od tega si obetamo veliko. Gre za razvojni projekt, ki bo transformiral celotno regijo, obrnil migracijske tokove iz centra v okolico, spodbudil nastanek novih kreativnih središč in delovnih mest zunaj Centra, bogato naravno in kulturno dediščino pa povezal z inovativnimi sodobnimi praksami. Verjamemo, da lahko celotni regiji vdahnemo novo kulturno identiteto, jo še bolje umestimo v skupni evropski prostor in ovrednotimo naše potenciale.

Kaj kot umetniška direktorica kandidature za EPK LJ 2025 počnete? Kako teče vaš dan?

Sestajam se s partnerji, producenti, umetniki in obiskujem lokacije. Veliko časa preživim pred računalnikom in na zoom sestankih, kjer usklajujemo programe. Razvijam ideje in pišem projekte. Pripravljamo namreč obsežno prijavno knjigo, ki jo bo ocenil mednarodni panel strokovnjakov. Panelu moramo potem tudi v živo predstaviti našo kandidaturo in jo zagovarjati. Priprave so intenzivne in zahtevne, saj konkuriramo še z drugimi slovenskimi mesti, ki imajo prav tako odlične ideje.

Vseh problemov, ki jih Ljubljančani zaznamo, se z eno kandidaturo, čeprav bi si to zelo želeli, verjetno ne da rešiti. Katere ožje cilje ste se v krogu skupine, zadolžene za prijavo, odločili doseči?

Naš cilj je, da kultura postane prioriteta vseh javnih politik mesta, ker smo prepričani, da lahko ponudi ključne odgovore na socialne, ekonomske, politične, okoljske, prostorske, zaposlitvene, pa tudi stanovanjske izzive. Hkrati se zavedamo, da bo Ljubljana morala odigrati ključno vlogo v odnosu do cele države, to je postalo še bolj očitno po marcu 2020 in pretresu, ki ga je doživel kulturni sektor. Evropska prestolnica kulture nam lahko pomaga, da inovativne rešitve razvijamo skupaj z drugimi evropskimi mesti, mednarodnimi partnerji, prebivalkami in prebivalci Evrope.

Kako ostajate na tekočem z dogajanjem v kulturi? Katerim prireditvam, festivalom sledite? Česa v jeseni ne smemo zamuditi?

Velik del letošnje produkcije bom, žal, zamudila zaradi prenapolnjenega urnika. Spodbujam pa vse, da nakupujejo knjige, hodijo v gledališče, muzeje, galerije in v kino. Prizorišča skrbno upoštevajo priporočila NIJZ. Ob fizični razdalji in v čistih prostorih lahko uživamo odlične programe, ki jih za nas organizirajo producenti. Umetnost nas bogati, zato je ne zanemarimo!