petek, 13. 3. 2020

Plečnikova Ljubljana med Unescove dragulje

Nominacija na Unescov seznam svetovne dediščine

Urška Pleše, Oddelek za kulturo, Mestna občina Ljubljana

Kjerkoli hitijo naši koraki po osrčju mesta, kamorkoli zatava naš pogled, povsod naletimo na neverjeten pečat, ki ga je na slovenski prestolnici pustil arhitekt Jože Plečnik. Tu most, tam knjižnica, malo stran – promenada, tam, na ono stran – cerkev. Plečnikova brezčasna arhitektura, ki je oblikovana po meri človeka, je presežek poseganja v urbano krajino mestnega jedra Ljubljane v prvi polovici 20. stoletja, zato je Ministrstvo za kulturo skupaj s člani delovne skupine pripravilo nominacijski dosje za vpis izbranih Plečnikovih stavbnih in urbanističnih del v Ljubljani na Unescov seznam svetovne dediščine. Dosje smo januarja posredovali na sedež Centra za svetovno dediščino Unesco.

Nominacija obsega devet poglavij, ki pokrivajo različne opredelitve dediščine, kot so opisi Plečnikove arhitekture, stanje vzdrževanja spomenikov, sistem upravljanja s spomeniki in kartografski del. Glavni del nominacije je utemeljitev izjemne univerzalne vrednosti Plečnikove arhitekturne dediščine v Ljubljani, kjer so slovenski strokovnjaki po Unescovih kriterijih utemeljili vrednote Plečnikove arhitekture. Plečnikova dela so kot kulturni spomeniki državnega pomena pri nas že zaščiteni. Z vpisom na Unescov seznam pa bo slovenska kulturna dediščina umeščena v mednarodni kontekst, v družino najodličnejših spomenikov in spomeniških območij, katerih ohranitev je izjemnega pomena za človeštvo ter bistveno presega lokalni in nacionalni pomen. V delovni skupini so sodelovali predstavniki Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Mestne občine Ljubljana in zunanji strokovnjaki.

Obogatiti obstoječo urbano strukturo

Arhitekt Jože Plečnik (1872–1957) je novo mestno zasnovo Ljubljane zasnoval v obdobju med obema svetovnima vojnama. Po meri človeka oblikovana »Plečnikova Ljubljana« je fenomen urbane krajine, ki je rezultat Plečnikovih avtorskih intervencij v obstoječi prostor. Temelji na zgodovinskih in prostorskih danostih mesta, ki jih je arhitekt oplemenitil z novimi motivi, arhitekturo in zelenjem. S posegi je ustvaril nov javni prostor, ki ne zanika obstoječega, ampak ga nadgrajuje, hkrati pa posodablja njegove tradicionalne naloge ter odkriva nove rabe urbanega prostora. Takratne prevladujoče modernistične ureditve so stremele k delitvi mestnega prostora in ločevanju različnih funkcij po mestu, Plečnikova ureditev Ljubljane pa je ravno nasprotna. Delal je z obstoječo urbano strukturo in jo obogatil, tako da je še okrepil njene prednosti. Njegovo dediščino odlikuje smiselna celostnost javnega prostora Ljubljane, ki prebivalcem še danes omogoča kakovostno življenje. Nominirani spomeniki se tako odlikujejo z lastnim arhitekturnim jezikom, ki inovativno povzema klasično, svetovno in ljudsko arhitekturo in jo preoblikuje. Urbana krajina Ljubljane je po zaslugi Plečnikovih posegov human, avtorsko oblikovan in univerzalno razumljiv javni prostor.

Vodna in kopna os ter sakralni objekti

Tematsko bogata serija šestih nominiranih spomenikov je sestavljena iz dveh glavnih delov, ki sta jedro preureditve mesta: kopenska in vodna os, ki najbolje ponazarjata Plečnikov pristop preureditve prostora. Vodna os – Promenada ob nabrežjih in mostovi reke Ljubljanice – poteka od Trnovskega pristana preko Čevljarskega mostu, s središčem na Tromostovju, mimo Plečnikovih tržnic in se zaključi pri vodni zapornici. Vzporedno z vodno osjo teče kopna os – Zelena promenada – med Trnovskim mostom in zaključkom na Kongresnem trgu s parkom Zvezda, s poudarkom na Vegovi ulici z Narodno in univerzitetno knjižnico. Obe osi dopolnjuje Plečnikova ureditev arheološkega parka in prezentacija Rimskega zidu na Mirju.

Poleg obeh glavnih osi so del nominacije tudi pomembne točke v podeželskem in mestnem predmestju Ljubljane: cerkev sv. Mihaela na Barju, cerkev sv. Frančiška Asiškega v Šiški ter Plečnikove Žale – vrt vseh svetnikov. Nominacijo na Unescov seznam svetovne dediščine tako sestavlja niz javnih prostorov (trgi, parki, ulice, sprehajališča, mostovi, arheološki park) in javnih objektov (knjižnica, cerkvi, tržnice, poslovilni kompleks), ki služijo različnim potrebam sodobnega človeka.

Zaščita in promocija Plečnikove Ljubljane

Na Mestni občini Ljubljana smo k projektu nominacije Plečnikovih del na Unescov seznam pristopili, da bi zavarovali najpomembnejšo kulturno dediščino. Ker je občina lastnica nekaterih spomenikov, vključenih v nominacijo, smo pripravili ustrezne načrte upravljanja s spomeniki, ki določajo, kako ohranjati njihovo univerzalno vrednost. S tem smo se obvezali k zagotovitvi primernih ukrepov za varovanje, ohranjanje in predstavljanje Plečnikovih del za dobrobit prihodnjih generacij.

Vpis spomenikov na Unescov seznam ne pomeni samo zaščite in boljšega upravljanja s spomeniki, temveč lahko vpliva tudi na razvoj kulturnega turizma. Javni zavod Turizem Ljubljana že ponuja specializirane vodene oglede po Plečnikovi arhitekturni dediščini, z vpisom na seznam pa bo razvijal nove programe in produkte za obiskovalce, nadgradil promocijo Plečnikove Ljubljane in s tem v mesto privabil novo strukturo gostov.

LEAD Plečnikovo dediščino odlikuje smiselna celostnost javnega prostora Ljubljane, ki prebivalcem še danes omogoča kakovostno življenje.