ponedeljek, 2. 11. 2020

Sem strastna učenka življenja

Kristina Oberžan, jazz pevka, učiteljica petja in mojstrica nevro-lingvističnega programiranja
Avtorica: Nada Breznik

V času študija je bila Kristina Oberžan nepogrešljiva na koncertih štipendistov in na protokolarnih dogodkih Mestne občine Ljubljana. Z vsakim svojim odrskim nastopom je dokazovala, da v petju uživa in se mu predaja s strastjo. Ker me je s svojo življenjsko energijo navdušila, sem se odločila, da njo in njeno delo predstavim med štipendisti Mestne občine Ljubljana.

Kako je potekala vaša glasbena pot?

Glasbeno pot sem začela z učenjem klasičnega saksofona. Nezavedno pa me že zgodaj vleklo v jazz . Čutila sem, da si želim delati z glasom. Ko sem končala saksofon na srednji glasbeni šoli, sem se vpisala v prvi letnik jazz petja k profesorici Nadi Žgur. Na Akademiji za glasbo sem vzporedno nadaljevala študij saksofona, vendar sem ga kasneje opustila in se začela pripravljati na sprejemni izpit za študij jazz petja v Gradcu. Po šestih letih sem tam magistrirala na Univerzi za upodobitvene umetnosti in glasbo. Po zaključku študija sem veliko nastopala v Sloveniji, sodelovala v številnih glasbenih projektih, med drugimi z zborom Carmina Slovenica, v projektu Jazz sacral z Nado Žgur, z Janijem Kovačičem ter pri predstavi Kjer se ljubezen izliva v nebo v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Pogosto sem nastopala z Big Bandom RTV Slovenije, pela na Slovenski popevki, kjer sem leta 2006 prejela tudi nagrado za najboljšo izvajalko. RTV mi je ponudila snemanje mojega prvega albuma, ki je izšel pri njihovi Založbi kaset in plošč. Leta 2016 sem izdala avtorsko zgoščenko My Heart Knew.

Kdaj in kako ste začeli poučevati petje?

V pedagoški poklic me je zmeraj vleklo, ker zelo rada delam z ljudmi. Po vrnitvi v Slovenijo sem ustanovila oddelek za jazz petje na Glasbeni šoli pri Zavodu sv. Stanislava, poučevala sem tudi na Konservatoriju za glasbeno in baletno izobraževanje, vendar sem dolgo čutila, da mi nekaj manjka. Želela sem si nastopati. Pustila sem poučevanje in se leta 2011 preselila v Anglijo. Kar šest let sem pela na velikih ameriških ladjah za križarjenje. Tako sem pridobila neprecenljive odrske izkušnje, saj sem nastopala večer za večerom. Misli na poučevanje petja nisem nikoli opustila, le iskala sem sodobna, praktična, uporabna znanja in tako naletela sprva na izobraževanje za osebnostno trenerstvo in kasneje na program nevro-lingvističnega programiranja. Zelo dobro se zavedam, da je nenehno izobraževanje pogoj obstanka, napredka in razvoja. Hkrati sem pa tudi zelo strastna učenka življenja.

Kakšni so vaši kratkoročni in dolgoročni načrti?

V Ljubljani sem s 1. septembrom odprla studio za poučevanje petja in NLP coaching. To je velik korak. V načrtu je več nastopanja ter izdaja novih avtorskih skladb. To je moje življenje in zaokrožilo se je ob pravem času. Čutim, da je za nekatere odločitve in njihove uresničitve treba imeti tako znanje kot življenjsko zrelost. Sedaj je prišel pravi čas, da to tudi polno živim in delim z drugimi.

Kako pa gledate na zastoj v koncertiranju v času pandemije in odnos države do umetnikov?

V času pandemije smo umetniki, tako kot vsi samostojni podjetniki, prejemali podporo le za najkritičnejše mesece in zdi se mi, da nam država ne pomaga dovolj. V drugih državah je veliko več posluha za kulturo, namenjena ji je izdatnejša pomoč. Tudi mi plačujemo davke, celo zelo visoke deleže od prihodkov. Mene pravzaprav rešujejo tako prihranki kot poučevanje. Naš posel je zelo negotov tudi v normalnih razmerah. Marsikdo pa je v tem času ob ves zaslužek.