sreda, 17. 6. 2020

Znova v šolske klopi

19. maja so se v šolske klopi znova vrnili učenci prvih treh razredov osnovne šole ter dijaki zadnjih letnikov, s 1. junijem pa so se jim pridružili tudi ostali osnovnošolci. Otroški živžav je znova napolnil tudi vrtce.
Avtorica: dr. Tanja Pihlar

O ponovnem odprtju šole smo se pogovarjali z Marijo Valenčak, ravnateljico Osnovne šole Ledina, ter pomočnico ravnateljice Katarino Rigler Šilc.

Kako ocenjujete ponovno vrnitev učencev v šolo?

Naši učenci so se vrnitve v šolo zelo razveselili. Nestrpno so pričakovali dan, da se bodo lahko zopet srečali s svojimi sošolci. Kar nekaj med njimi jih je zelo pogrešalo tudi učitelje. V ponedeljek zjutraj so jih razredničarke pričakale na vhodu in jih prijazno pospremile v učilnice. Seveda je bilo drugače, vendar so se negotovi, prestrašeni pogledi zaradi stojala z razkužilom in mask na obrazih učiteljev razblinili v hipu, ko so prestopili prag svojih učilnic in se znašli v varnem, znanem okolju. V prvih urah so se učenci seznanili z novimi ukrepi glede higiene rok, prinašanja predmetov od doma in varnostne razdalje.
Zaposlenih na šoli pa ni bilo strah novih ukrepov, negotovi pa so bili zaradi dodatnih obremenitev in številnih odprtih vprašanj v povezavi z ocenjevanjem znanja pri šolanju na daljavo in z zaključevanjem ocen, saj še nismo vedeli, ali se bodo v šolo vrnili vsi osnovnošolci.
Vodstvo je imelo zahtevno nalogo, saj smo morali zaradi predpisanih normativov iz šestih oddelkov razrednega pouka ustvariti 12, prav tako pa tudi 12 oddelkov obveznega podaljšanega bivanja. Poseben izziv je sestaviti urnik tudi za devetošolce in za učence z učnimi težavami, ob vsem tem pa upoštevati vsa priporočila in predpise.
Da je ponovna vrnitev potekala mirno, gre velika zahvala staršem naših učencev, ki so svoje otroke seznanili z novimi pravili in jim z zaupanjem v šolo omogočili sproščen vstop skozi ledinska vrata. Učenci so nove ukrepe hitro usvojili, tako da jim je umivanje rok, razkuževanje in varnostna razdalja prešlo že v navado. Pouk lahko obiskujejo le zdravi učenci, zato so morali s seboj prinesti tudi izjavo: tudi tukaj so se starši izkazali. Pouk v razredih se je že prvi dan vrnil v ustaljene tirnice.

Kako ste poskrbeli za zaščitne ukrepe za preprečevanje okužbe z novim koronavirusom na vaši šoli?

Na ponovno vrnitev smo se pripravili odgovorno in sistematično. Glavni vhod v šolo smo zaprli in ga nadomestili z vhodom na igrišče, saj je tam več prostora za zbiranje. V vse prostore na šoli smo namestili razkužila in plakate o njihovi namembnosti in uporabi, nad vse umivalnike pa smo namestili navodila, kako si pravilno umiti roke in kakšna je ustrezna higiena kašlja. Šolska tla smo polepili z lepilnim trakom, ki nakazuje varnostno razdaljo. Prav zanimivo je videti šolsko garderobo. Učiteljice so na tla nalepile nalepke, kamor učenci vsako jutro odložijo svoje čevlje. Tudi učilnice in jedilnico smo pripravili tako, kot je navedeno v priporočilih z namenom zagotavljanja ustrezne varnostne razdalje. Učitelje smo opremili z maskami, rokavicami za enkratno uporabo in razkužilnimi robčki.

S katerimi največjimi težavami in dilemami ste se srečevali pri ponovnem odprtju šole?

Zagotovo je bil največji izziv, kako sestaviti urnike in ustvariti optimalno kadrovsko zasedbo. Zavedamo se, kako pomembno je v tem času gibanje na svežem zraku, zato smo za vse učence oblikovali tak urnik, da imajo vsak dan eno uro pouka na šolskem igrišču. Učitelje je skrbelo, kako bodo zagotavljali ustrezno varnostno razdaljo med učenci.
Poseben izziv pa je tudi nakup ustreznih zaščitnih sredstev. Vsak dan na šolo prihajajo številne bolj ali manj ugodne ponudbe za nakup razkužil, mask, napisov, razkužilnih robčkov. Ob vseh organizacijskih izzivih je težko najti čas za podrobnejšo analizo vseh in ugotoviti, kateri izdelki so najboljši glede na ceno in kvaliteto. Zelo nam pride prav zaščitna oprema, ki smo jo dobili od Mestne občine Ljubljana in Civilne zaščite.
Na področju pedagoškega in poslovodskega vodenja so vodstva šol postavljena pred številne nove naloge in izzive. Dejavnosti, zahteve, navodila in priporočila s strani nadrejenih se lahko spreminjajo tudi iz dneva v dan, saj je to odvisno od epidemiološkega stanja v državi. V šolstvu vlada negotovost, zato je vsako dolgoročnejše načrtovanje za to šolsko leto nesmiselno. Mi sledimo modrosti Johna Newtona, ki je zapisal: »Uspeh bomo dosegli le, če si bomo vsak dan naložili tisto breme, ki je namenjeno za tisti dan. Tovor bo pretežak, če bomo danes nosili še včerajšnje breme in mu dodali tudi jutrišnje, še preden bi si ga morali naložiti.«

Za učence je kar nekaj časa potekal pouk na daljavo. Kako ocenjujete takšno delo? Katere so njegove dobre plati? Katere pa slabe?

Za nobeno obliko šolanja ne moremo z gotovostjo trditi, da je izključno samo dobra ali slaba. Pravzaprav je v veliki meri odvisno od nas samih, s kakšnim predznakom bomo to označili.
Tako je tudi s šolanjem na daljavo. Dejstvo je, da na to obliko šolanja na šolah nismo bili pripravljeni, zato je bil za učitelje to velik izziv. V prvih dveh tednih je računalnikar na novo postavil in nadgradil učno okolje Microsoft Teams in šolanje na daljavo je steklo.
Zanimalo nas je, kaj menijo o šolanju na daljavo učenci in učitelji, zato smo na to temo pripravili anketo, ki jo je izpolnilo skoraj 80 % učencev. Analiza rezultatov je pokazala, da smo z izvajanjem šolanja na daljavo lahko zadovoljni. 76 % učencev je mnenja, da imajo za učenje odlično ali dobro urejen prostor. Pri pouku na daljavo največ učencev (86 %) uporablja svoj ali družinski računalnik oziroma tablico. 55 % učencev meni, da je količina učne snovi primerna. 87 % učencem uspe opraviti vse obvezne zadolžitve, nekaterim izmed njih tudi dodatne izzive. Največ učencev dela za šolo povprečno od 2 do 4 ure (56 %), sledijo jim učenci, ki delajo od 4 do 6 ur na dan. Učenci so zadovoljni s komunikacijo z učitelji, saj jih je kar 83 % ocenilo, da je primerna.
Zanimalo nas je tudi, kje učitelji in učenci vidijo prednosti šolanja na daljavo. Učitelji so v največji meri izpostavili fleksibilen urnik, več časa za družino, večjo samostojnost in odgovornost učencev, možnost podajanja zelo jasnih in strukturiranih navodil, pridobivanje raznih znanj in veščin (npr. nadgradnja računalniške pismenosti), prijaznejši odnosi s sodelavci in učenci, medsebojna pomoč, lažja individualizacija in pomoč posameznim učencem, varno nadaljevanje šolanja ter tudi manj sporov in prekrškov. Podoben pogled imajo na šolanje na daljavo tudi učenci, saj so tako kot učitelji največkrat navedli fleksibilnost in delo po svojem urniku, več časa za družino in zunaj, pridobivanje novih znanj, veščin, boljše računalniško znanje, večja samostojnost, manj sporov in motečih stikov med sošolci, norčevanja iz posameznih učencev. Učenci so poleg omenjenega kot prednost navedli še dejstvo, da so zdaj bolj spočiti, saj lahko dlje spijo in imajo na splošno več časa ter da pri delu niso časovno omejeni.
Tako učitelji kot učenci so navedli tudi nekaj slabosti. Učitelji so kot slabost navajali pomanjkanje osebnega stika, precej več opravljenega dela kot pri klasičnem pouku, stalno sedenje pred zaslonom in naprezanje oči, težko spremljanje učenčevega dela in napredka, neodzivnost nekaterih učencev, težje podajanje in razlaganje učne snovi, odsotnost takojšnje povratne informacije, težave pri organizaciji v družinah z več učenci, tehnične težave, diskriminacija nekaterih učencev, saj vsi nimajo enakih možnosti, in stres. Podobne slabosti so navedli tudi učenci, ki so dodali še videoklice zaradi obremenjenosti oz. zasedenosti družinskega računalnika, premalo utrjevanja, odsotnost nekaterih dejavnosti in prepuščenost sam sebi pri učenju.

Kako bo letošnje leto potekalo ocenjevanje znanja učencev?

Ocenjevanje je zagotovo najobčutljivejše področje v celotnem šolskem sistemu. Šole smo z ministrstva prejele določena priporočila. V času izobraževanja na daljavo učitelj lahko ocenjuje znanje, ki je bilo ustrezno obravnavano, utrjeno in z različnimi oblikami in metodami tudi preverjeno. Pri določanju zaključne ocene naj bi učitelj pretežno izhajal iz ocen, pridobljenih do 16. 3. 2020. Na naši šoli učitelji pridobivajo ocene s pomočjo programa Microsoft Teams na različne načine: ustno ocenjevanje znanja, ocenjevanje govornih nastopov, ocenjevanje projektnih nalog, ocenjevanje praktičnih izdelkov in ocenjevanje s pomočjo spletnih kvizov. Vprašanje o zanesljivosti in objektivnosti vseh ocen, ki so pridobljene v času šolanja na daljavo, pa resda ostaja odprto.

Ob začetku šolanja na daljavo se je pokazalo zaskrbljujoče dejstvo, da nimajo vsi otroci enakih možnosti za izobraževanje. Kako ste poskrbeli za tiste učence, ki niso imeli računalnika in povezave s spletom?

Žalostno, pa vendar resnično dejstvo je, da učenci tudi v normalnih razmerah nimajo enakih možnosti za izobraževanje. Učenci, ki živijo v družinah z visokim socialno-ekonomskim statusom, običajno dosegajo boljše ocene. Pri izobraževanju na daljavo pa so se te razlike še poglobile. Nekaterim učencem je čas pouka v šoli pomenil edino varno okolje, ki pa so ga v tem času izgubili.
Po opravljeni poizvedbi glede potreb smo s šolsko računalniško opremo pomagali 14 učencem, za 5 učencev pa smo pridobili opremo različnih donatorjev. Razdelili smo tudi kode za WiFree, ki jih je za čas šolanja na daljavo doniral Telekom. Desetim učencem je Mestna občina Ljubljana za vsak dan zagotovila kosila. Na šoli smo se zavedali tudi težav pri družinah z več otroki in enim računalnikom, zato nismo izvajali poučevanja v živo tako pogosto, kot bi si morda nekateri želeli.
V času šolanja na daljavo se je pokazala nujna potreba po enotnem učnem okolju, ki bi moralo biti kreirano na državni ravni, uporabljale pa bi ga vse šole v Sloveniji. Tako bi pristojni organi imeli direkten vpogled, kako poteka šolanje v rednih in izrednih časih. Sedaj nekatere šole vodijo šolanje na daljavo tako, da objavljajo navodila za delo na spletnih straneh šole, druge v Google Drive, tretje s pomočjo e-Asistenta, četrte poučujejo preko Zooma, nekatere preko omenjenega Microsoftovega programa Teams … Nenazadnje tudi različna e-učna okolja prispevajo k temu, da vsi učenci nimajo enakih možnosti za izobraževanje.
Na OŠ Ledina nam je uspelo celotno vzgojno-izobraževalno delo prenesti v e-učno okolje programa Teams. Tako smo poleg spletnih učilnic za vse razrede, šolske knjižnice, zbornice, oglasne deske, šolskega časopisa, svetovalnega ter gibalnega kotička ustvarili tudi Ledinske firbce in Ledinsko zakladnico. Slednja je namenjena učiteljem in nadomešča team building delavnice, ki jih uspešno izvajamo že vrsto let. V Ledinski zakladnici si učitelji izmenjujemo preizkušene kuharske recepte, različne fotografije, nasvete … Urednica tudi vsak dan skrbno izbere šalo dneva, László Herman, profesor likovne umetnosti in akademski slikar, pa na temo šale naredi izvirno in domiselno umetniško ilustracijo.