ponedeljek, 21. 5. 2018

Ali ste vedeli: Na Rožniku uporabniki dnevno natočijo tudi 350 litrov vode

V pomladnih in poletnih mesecih se lahko meščanke in meščani z naravno pitno vodo iz ljubljanskega vodovodnega sistema brezplačno odžejajo in osvežijo na več kot 35 ljubljanskih pitnikih.

Pitniki so ob priljubljeni rekreacijski poti PST in v središču mesta, za pitje vode iz pipe pa so na voljo, ko ni nevarnosti zmrzali. 

Med uporabniki najbolj priljubljen pitnik je na Rožniku, na katerem obiskovalcu iztočijo tudi do 350 litrov vode, sledijo mu pitniki na zelenem obroču mesta, priljubljenih rekreacijskih točkah Golovec, Mostec in PST, kjer uporabniki natočijo med 100 in 150 litri vode na dan.

Poraba vode najvišja julija in avgusta

Najmanjšo porabo beležijo pitniki pri Križankah, na Gornjem trgu, Čopovi ulici in Slovenski cesti, kjer se poraba giblje okoli 30 litrov na dan.  Poraba vode je najvišja v poletnih mesecih, julija in avgusta, seveda pa je močno povezana tudi s temperaturami ozračja in številom sončnih dni. Če nastopi poletje z več  deževnimi obdobji, je porabe manj, saj je na prostem tudi manjše število ljudi, obiskovalcev in rekreativcev.

Redno vzdrževanje

Pred pričetkom obratovanja sodelavci JP Vodovod-Kanalizacija preverijo, če so pitniki tehnično brezhibni, in če pitna voda na izlivu ustreza določbam zakonodaje. V času delovanja pitnike redno čistimo in vzdržujemo, vsak pitnik sodelavci obiščejo vsak drugi dan. Poleg rednega vzdrževanja sodelavci izvajajo tudi tedensko, obsežnejše vzdrževanje, po potrebi pa tudi intervencijsko vzdrževanje.  

Pitna voda iz pitnikov je redno nadzorovana, in če bi bilo z vodo kaj narobe, bi pitnik iz obratovanja izključili.

64

Naša država je ena izmed bolj vodnatih držav v Evropi, kar pomeni, da se skozi lokalni vodni tok pretaka nadpovprečno veliko vode. S padavinami in dotokom pridobimo več vode, kot je porabimo. V podzemnih vodah so glavne svetovne zaloge pitne vode in nič drugače ni v Ljubljani. Do svojih vodnih virov smo prijazno, zeleno mesto in imamo možnost, da z ustreznim prostorskim načrtovanjem ohranimo ta biser tudi za prihodnje generacije. Foto: VO-KA