Regionalno in mednarodno sodelovanje

Regionalno sodelovanje

Ljubljanska urbana regija (Osrednjeslovenska statistična regija) obsega 2.334 km2. Z 542.306 prebivalcev (januar 2018) je to regija z največjim številom prebivalcev (26% vseh prebivalcev Slovenije) in hkrati najgosteje poseljena slovenska regija (231 preb/km2). 

Svet Ljubljanske urbane regije je 11. julija 2019 soglasno sprejel sklep o podpori h kandidaturi MOL za pridobitev naziva EPK 2025. S tem je kandidatura MOL za naziv EPK 2025 postala skupni projekt vseh 26 občin Ljubljanske urbane regije. V skladu s pravili, ki urejajo postopek izbora, se Ljubljana kot vodilno mesto (the lead city) poteguje za naziv EPK 2025 v imenu vseh občin v regiji. Župani 26 občin Ljubljanske urbane regije so 13. septembra 2019 v ljubljanski Mestni hiši podpisali sporazum o sodelovanju pri projektu EPK 2025

Ljubljana EPK 2025 – skupni projekt vseh 26 občin Ljubljanske urbane regije: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova - Polhov Gradec, Dol Pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log-Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno Pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika.

Mednarodno sodelovanje

Skozi proces kandidature krepimo mednarodno sodelovanje na področju kulture, kakor tudi na drugih področjih, ki so tesno povezana s kulturo. V preteklih letih smo obiskali vrsto mest, ki so nosila naziv EPK, in se učili iz njihovih izkušenj. Razvijamo dolgoročne povezave z mesti, ki so nosila ali bodo nosila oziroma se potegujejo za naziv EPK: Gradec EPK 2003, Maribor EPK 2012, Reka EPK 2020, Chemnitz EPK 2025 (mesto kandidat), Nürnberg EPK 2025 (mesto kandidat), Dresden EPK 2025 (mesto kandidat), Skopje EPK 2028 (mesto kandidat) itn.

V povezavi z našo prijavo za EPK 2025 organiziramo mednarodne konference o perečih vprašanjih kulturnega razvoja mesta in regije:

  • 26. 11. 2018: Konferenca o umetnosti v javnem prostoru Re-forma viva Ljubljana
  • 18. 12. 2018: Konferenca o EPK 2025 kot spodbudi za hitrejši razvoj kulturnih in kreativnih industrij (Culture and Creative Talks), Mestni muzej Ljubljana
  • 8.-10. 4. 2019: Konferenca o mobilnosti in rezidencah na področju sodobnih uprizoritvenih umetnosti (CUK Kino Šiška in Nomad Dance Academy Slovenija)
  • 16. 11. 2019: Okrogla miza o vlogi angažirane umetnosti v sodobni družbi, Slovensko mladinsko gledališče

Napovedujemo mednarodno konferenco »Kultura kot vezni člen med državami Zahodnega Balkana in Evropsko unijo« (maj 2020). Trdno smo prepričani, da lahko kultura prispeva k izgradnji mostov med državljani držav članic in državljani vseh držav kandidatk. V tem kontekstu bomo v maju 2020 organizirali mednarodno konferenco z naslovom »Kultura kot vezni člen med državami Zahodnega Balkana in Evropsko unijo«. Verjamemo, da lahko Ljubljana s svojim znanjem in izkušnjami na področju oblikovanja in izvajanja sodobne kulturne politike nudi strokovno podporo prestolnicam držav zahodnega Balkana pri njihovem postopnem vključevanju v Unijo. Črna gora, Srbija, Republika Severna Makedonija in Albanija so uradne kandidatke, medtem ko sta Bosna in Hercegovina ter Kosovo potencialni državi kandidatki. Povabljeni udeleženci konference bodo politiki in javni uslužbenci, odgovorni za kulturo, v prestolnicah omenjenih držav.

Regionalno kulturno sodelovanje je ena izmed prednostnih nalog kulturne politike Mestne občine Ljubljana v naslednjem strateškem obdobju.

Ljubljana – nosilka mednarodnih priznanj in odlična gostiteljica velikih mednarodnih dogodkov

Mestna občina Ljubljana je nosilka številnih mednarodnih nazivov in nagrad, med njimi izpostavimo Evropski mesec kulture 1997, Svetovna prestolnica knjige 2010, Zelena prestolnica Evrope 2016. Od leta 2015 je nosilka stalnega naziva Unescovo mesto literature. Vsi ti nazivi, skupaj s številnimi drugimi mednarodnimi priznanji, izpričujejo naša prizadevanja izboljšati kakovost življenja prebivalcev in prebivalk mesta, hkrati pa pomenijo našo zavezo, da si nenehno zastavljamo nove ambiciozne cilje, ki utrjujejo mednarodno podobo Ljubljane kot odprtega, svetovljanskega in multikulturnega mesta, ki je odličen gostitelj tudi največjih mednarodnih kulturnih dogodkov.

Kulturna strategija MOL

Od leta 2008 kontinuirano načrtujemo in izvajamo kulturno politiko MOL na podlagi štiriletnih strateških dokumentov. Prva kulturna strategija, ki jo je Mestni svet MOL sprejel 30. junija 2008, je bila usmerjena predvsem v modernizacijo javnega sektorja v kulturi, dokončanje prenove pomembnih kulturnih objektov in izvedbo projekta Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010. Druga kulturna strategija (2012–2015) je prinesla dodatno razširitev kulturne infrastrukture in s tem povezanih vsebin ter krepitev programskih aktivnosti, zlasti javnih kulturnih zavodov MOL. Tretja kulturna strategija 2016-2019 nadgrajuje dosežke prvih dveh strategij z nadaljnjo širitvijo mreže javnih kulturnih ustanov, okrepljeno finančno podporo za nevladni kulturni sektor in uresničevanjem ambicioznih mednarodnih ciljev, kot je kandidatura za pridobitev naziva EPK 2025.

Pri načrtovanju in izvajanju strateških dokumentov na področju kulture izhajamo iz prepričanja, da je strateško načrtovanje kulturnega razvoja temeljni pogoj za uspešno izvajanje kulturne politike. Kulturna politika, ki temelji na strateškem dokumentu, je transparentna in odgovorna, ker so jasno definirani cilji, ukrepi, roki in prednostne naloge, ki jih izvaja ne le Oddelek za kulturo v sodelovanju z drugimi pristojnimi službami Mestne uprave MOL, temveč tudi javni kulturni zavodi v ustanoviteljstvu MOL, nevladne kulturne organizacije, samozaposleni v kulturi ter drugi izvajalci kulturnih programov in projektov, ki se financirajo oz. sofinancirajo iz proračuna MOL. Mestni svet MOL nadzira izvajanje strategije kulturnega razvoja v obliki letnih poročil, ki jih obravnava praviloma pred začetkom poletja.