Migrantke in migranti

Begunski val leta 2015 in številni ukrepi v MOL

Septembra 2015 je Madžarska zaprla svoje meje in tako se je begunsko-migrantski tok preusmeril proti Sloveniji in naprej proti severu. V želji, da bi preprečili podobno nevzdržno stanje, kot je bilo na budimpeški glavni železniški postaji, je Vlada RS zaprosila občine za pomoč pri zagotavljanju začasnih nastanitvenih kapacitet. Mestna občina Ljubljana se je nemudoma odzvala in ponudila pomoč v treh sklopih:

  • Posodili smo več kot 5.500 zložljivih postelj, ki jih je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje uporabila v nastanitvenih in sprejemnih centrih po državi (NC Šentilj, NC Lendava, NC Vrhnika ipd.).
  • Vzpostavili smo 3 nastanitvene centre (NC) v Ljubljani. Vsi trije objekti so v lastni MOL ali njenih javnih podjetji.
  • Tretji sklop pomoči je bil v obliki zagotavljanja stalnega dežurstva s prostovoljci in uslužbenci OZRCO MU MOL v NC Vrhnika. Skladno z dogovorom med MOL in Vlado RS oz. pristojnim ministrstvom (MNZS), so bili vsi trije NC na območju MOL predvideni za kratkotrajno bivanje beguncev-migrantov pri prehodu države in niso bili predvideni za dolgotrajno bivanje. S sklepom Mestnega sveta so bili vsi trije NC v stalni operativni pripravljenosti do konca junija 2016, čeprav je možnost dejanske uporabe NC prenehala obstajati v sredini oktobra oz. konec decembra 2015. Vsi trije objekti so bili po prenehanju aktivnosti dani v uporabo primernim dejavnostim, ki so že potekale pred begunsko-migrantsko krizo (športna dvorana, kopališče, osnovna šola in samski dom). V NC Kodeljevo potekajo tečaji, treningi in tekmovanja v namiznem tenisu. V objekt NC Polje se zaradi prenove matičnega objekta seli OŠ Polje, kjer bo s septembrom potekal pouk v novem šolskem letu 2016/2017. V NC Snaga smo zadržali del nastanitvenih kapacitet v obliki 83 postelj, ki so namenjene za uporabo le ob ponovnem nastopu stanja, kot je bilo septembra oz. oktobra 2015.

MOL novih možnosti začasne kratkotrajne namestitve beguncev oziroma migrantov ni iskala, saj ni dejanskih potreb po NC, ker ni bilo dodatnih zaprosil ali navodil s strani pristojnega ministrstva MNZS oz. Vlade RS, in predvsem, ker MOL nima drugih možnosti oz. objektov za vzpostavitev NC, ne da bi pri tem krnila delovanje primarnih aktivnosti v teh objektih, kot so šolski pouk, športno-kulturne dejavnosti ipd.

Za integracijo prosilcev za azil je sicer pristojno Ministrstvo za notranje zadeve in poteka v sklopu njihovih programov. Kljub temu MOL preko rednih javnih razpisov namenja znatna sredstva za sofinanciranje številnih organizacij, tudi takšnih, ki s svojimi programi nudijo pomoč imigrantkam in imigrantom pri integraciji ter na podlagi zakona tudi Rdečemu križu. Za sofinanciranje programov na tem področju je MOL v letu 2016 preko javnih razpisov ter Rdečemu križu skupaj namenil 110.700 EUR, tovrstno podporo pa nameravamo zagotavljati tudi v prihodnje.

Migrantom pomagamo tudi na področju predšolske vzgoje in izobraževanja

Pri delu z migranti sledimo trem glavnim ciljem:

  • zagotavljanje izobraževanja migrantom,
  • omogočanje učenja slovenskega in materinega jezika,
  • povečevanje socialne vključenosti.

V MOL spodbujamo medgeneracijsko in medkulturno sodelovanje ter skupno učenje mladih in odraslih na vseh ravneh: v in med vzgojno-varstvenimi ustanovami, osnovnimi in srednjimi šolami ter fakultetami. Sofinanciramo razvoj mreže programov za dvig funkcionalne pismenosti – Usposabljanje za življenjsko uspešnost. V okviru te mreže JZ Cene Štupar že vrsto let izvaja program Slovenščina za starše, ki je namenjen staršem otrok v vrtcih oz. staršem učencev osnovnih šol na območju MOL, ki se v vsakdanjem življenju srečujejo s težavami pri izražanju v slovenskem jeziku, ker njihov materni jezik ni slovenski.

MOL je že v letu 2015 financirala projekt Interkulturni center, ki ga je izvedel JZ Cene Štupar, izvaja pa se tudi v letošnjem letu. Namen Interkulturnega centra je nudenje aktivnosti in informacij s področja izobraževanja, zaposlovanja, osebnostne rasti in slovenske kulture priseljencem, prosilcem za azil, osebam z mednarodno zaščito in tudi večinskemu prebivalstvu. V aktivnosti centra so vključeni tudi otroci (vrtci, OŠ, SŠ) in ženske, torej skupina, ki je največkrat socialno izključena. Pri izvajanju interkulturnih delavnic so aktivni tudi priseljenci. Z ustreznim načrtovanjem in organizacijo delavnic /tematik je poskrbljeno, da se ob prepletanju različnih kultur vsi nekaj naučijo, priseljenci dodatno utrjujejo slovenski jezik, drugi spoznavajo jezike udeležencev in medkulturne razlike ter navezujejo stike med sabo in vzpostavljajo nova prijateljstva. Priseljenci so prav tako vključeni v medgeneracijske delavnice, ki se izvajajo v okviru Medgeneracijskega centra, ki ga financira MOL.

Otroci migranti so vključeni tudi v redne osnovne šole. Največ izkušenj s šolanjem učencev migrantov imata osnovni šoli  OŠ Livada in OŠ Martina Krpana. Osnovna šola Livada že od ustanovitve vključuje otroke priseljence. V šolo je vpisanih skoraj 90 % učencev, katerim slovenščina ni materni jezik. Že več let vpisujejo tudi otroke iz Azilnega doma. V šolskem letu 2015/2016 je šolo obiskovalo 53 učencev, ki se je prvo ali drugo leto izobraževalo v Republiki Sloveniji, izmed teh je bilo 24 učencev iz Azilnega doma (iz zadnjega vala beguncev). Za učence tujce so na šoli razvili dvostopenjski model vključevanja glede na čas všolanja učencev v osnovno šolo (začetek šolskega leta ali med šolskim letom) in razumevanja slovenskega jezika. Na mednarodni konferenci o izobraževanju beguncev na Švedskem je bil navedeni model vključevanja in izobraževanja otrok beguncev ocenjen kot eden od najboljših primerov dobre prakse, ker hkrati vključuje intenzivno učenje jezika in socializacijo.

Tudi v prihodnje si bomo na MOL skupaj z državo prizadevali zagotavljati dodatne učitelje v tistih šolah, kjer je vpisan večji delež učencev, katerih materni jezik ni slovenščina. Spodbujali bomo dejavnosti in programe v šolah ter v prostem času otrok, namenjene krepitvi spoštovanja kulturne različnosti in uspešnemu medkulturnemu sodelovanju. Spoštovanje kulturne različnosti terja poleg skrbi za večinsko populacijo tudi upoštevanje posebnega položaja narodnih, etničnih, jezikovnih manjšin in migrantov ter njihovo posebno obravnavo. Skupaj z državo si prizadevamo za zagotovitev sredstev za dodatno izobraževanje učiteljev in za financiranje dodatnega fakultativnega pouka slovenskega jezika tedensko v prvem triletju osnovne šole za otroke, katerih materni jezik ni slovenščina. Spodbujali bomo povezovanje z osnovnimi šolami, kjer se izobražujejo otroci, ki so tuji državljani.

Učencem, ki prihajajo iz socialno manj spodbudnega okolja, bomo zagotovili enake možnosti za doseganje kakovostne splošne izobrazbe, tudi s sofinanciranjem dodatne strokovne pomoči in učnih gradiv. Ker je šolska uspešnost eden od ključnih dejavnikov socialne vključenosti, bomo šole dodatno finančno spodbujali, da zlasti učencem, ki prihajajo iz socialno in kulturno manj spodbudnih okolij, torej tudi migrantom, zagotovijo ustrezne infrastrukturne in kadrovske pogoje, ki bi jim pomagali dosegati zastavljene učne cilje in standarde znanja. Socialno najbolj ogroženim učencem bomo v skladu s proračunskimi možnostmi še naprej sofinancirali udeležbo v šoli v naravi, nakup delovnih zvezkov in drugih obveznih šolskih gradiv. Dodatno bomo sofinancirali posebne programe (programe skupnega branja, programe za spodbujanje govornega razvoja ipd.), namenjene učencem s posebnimi potrebami in učencem, ki prihajajo iz socialno manj spodbudnega okolja, tudi migrantom. Prav slednji so zaradi socialne prikrajšanosti in večinoma nižje izobrazbe staršev še posebej ogroženi.