Ozadje BeePathNet

Širimo dobro prakso

Čebeljo pot smo zasnovali v sklopu aktivnosti zelene prestolnice Evrope 2016. Zasnovana je kot učna pot, na kateri se obiskovalci seznanjajo z dediščino čebelarstva v Ljubljani in s pomembnostjo čebel za naše preživetje. Z inovativnim pristopom predstavljamo velik turistični potencial, povečujemo prepoznavnost lokalnih ponudnikov in izdelkov na področju čebelarjenja ter vpeljujemo Ljubljanski med kot prepoznaven in samostojen proizvod.

Do danes smo vanjo povezali že 32 partnerjev, od kulturnih in izobraževalnih institucij do gospodarskih družb, nevladnih organizacij in čebelarjev, ter zasnovali turistične in pedagoške programe.

V letu 2017 smo bili na razpisu URBACT, na katerega se je prijavilo skoraj 300 mest, za projekt Čebelja pot nagrajeni kot primer dobre prakse.

Kot prejemniki nagrade URBACT Best Practice Award smo se v Mestni občini Ljubljana lahko skupaj s partnerji prijavili na razpis URBACT Network Transfer. Kot vodilni partner smo pripravili prijavo prenosa dobrih praks z nazivom BeePathNet in v začetku aprila 2018 bili izbrani v skupino 25 potrjenih prenosov dobrih praks, za kar bomo lahko v dveh letih in pol prejeli 600.000 evrov.

Razvojni elementi BeePathNet

Razvoj čebelje poti je bil postopek, ki je temeljil na sedmih ključnih elementih:

Ključni element 1 

Jasen poudarek: Ključni poudarek ČEBELJE POTI so čebelarstvo na urbanem območju in programi za prebivalce in turiste v mestnem središču (kultura, okolje, promocija, trženje, izdelki iz medu ...). Poseben poudarek je tudi na razvoju čebelarstva na podeželskih območjih Mestne občine Ljubljana, kjer se osredotoča predvsem na proizvodnjo hrane in preskrbo s hrano v mestu.

Ključni element 2

Ključna oseba: Kot je navedeno zgoraj in v prejšnjem poglavju, je bilo čebelarstvo v različnem obsegu vedno del ljubljanske kulture in tradicije. Vendar pa sta bila ključni mejnik za ČEBELJO POT navdušenje in aktivna pobuda Maruške Markovčič, višje svetovalke Sektorja za razvoj podeželja na Ministrstvo za okolje in prostor v Ljubljani. Razvoj ljubljanske ČEBELJE POTI je plod njenih osebnih prepričanj in je postal del njenih uradnih nalog pri strokovnem delu. To tudi pomeni, da je zagotavljanje finančne podpore takšnim pobudam (zavarovana plača) ključna vloga mesta Ljubljana.

Ključni element 3

Zgodovinski in trenutni dokazi o čebelah in čebelarstvu: Pomembno je, da se za vsako tovrstno pobudo vzpostavi fundacija. V ta namen je naše osebje poiskalo vse zgodovinske in trenutne dokaze o čebelarstvu in čebelah v Ljubljani. Upoštevali so vsako povezavo med čebelami in vsemi vidiki vsakdanjega življenja v Ljubljani, kot so etnografija, kultura, okolje, arhitektura, gospodarstvo, geografija itd. Vse takšne povezave, dokumenti in informacije predstavljajo pomemben vir za poznejše promocijske dejavnosti.

Ključni element 4

Izdelki iz medu – povezovanje mestnih čebelarjev: Povabili smo čebelarje iz Ljubljane in čebelarske zveze, da bi razpravljali o ključnih priložnostih in težavah čebelarstva v mestu. Ti so ključna skupina zainteresiranih strani, saj proizvajajo izdelke iz medu.

Ključni element 5

Dejavnosti, povezane z čebelami – povezovanje ustanov in podjetij: Ključni poudarek projekta je na prebivalcih in turistih na območju mesta. Nadalje so zelo pomembna skupina članov ČEBELJE POTI tudi ustanove, kot so muzeji, podjetja, nevladne organizacije itd. Te ustanove organizirajo razstave in prireditve, spodbujajo svojo »zeleno usmerjenost« z odnosi z javnostmi, postavljajo čebelnjake na strehe poslovnih stavb in podobno.

Ključni element 6

Prenos znanja – povezovanje izobraževalnih in strokovnih organizacij in ustanov: Ustanove, kot so fakultete in druge strokovne organizacije na področju kmetijstva, arhitekture, okolja itd., prinašajo novo znanje in aktivno podpirajo člane pri reševanju poklicnih izzivov.

Ključni element 7 

Močna podpora mestne uprave: Prvenstvena vloga mestne uprave je politična, in sicer spodbujanje in ukrepanje v zvezi s čebelarstvom. Njena druga vloga je tehnična: sprejemanje zakonodaje in postopkov, ki podpirajo čebelam prijazne projekte. Vendar pa ima mestna uprava tudi finančno vlogo – zagotavljanje sredstev za projekte.

7a2
Dandanes je ČEBELJA POT postala sopomenka za vse dejavnosti, povezane s čebelami in čebelarstvom v Ljubljani. Deluje v Ljubljani, vendar verjamemo, da vplivno območje ČEBELJE POTI (vsaj do neke mere) zajema celotno Ljubljansko mestno regijo.

Čebelarstvo v Sloveniji

Leta 1873 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Kranjsko društvo za umno čebelarstvo, ki predstavlja začetek organizacije slovenskih čebelarjev. Danes je čebelarska organizacija znana kot Čebelarska zveza Slovenije. Zajema 207 čebelarskih društev in 14 regionalnih čebelarskih združenj s približno 7.500 čebelarji. Njene glavne naloge vključujejo izobraževanje in usposabljanje čebelarjev v okviru vseživljenjskega učenja, objavljanje mesečnega tednika čebelarjev in različnih strokovnih knjig, pripravo razstav, razprav in simpozijev, organizacijo šolskih klubov, čebelarskih taborišč in delavnic, dvigovanje javne ozaveščenosti o pomenu čebel pri ohranjanju okolja, spodbujanje čebeljih proizvodov v zdravi prehrani in tako dalje.

Čebele in čebelarstvo so ključnega pomena za zagotavljanje varnosti preskrbe s hrano ter ohranjanje celotnega ekosistema in naravne biotske raznovrstnosti; s štirimi čebelarji na 1000 prebivalcev so Slovenci resnično narod čebelarjev. Slovenija si prav tako prizadeva za ohranjanje in zaščito čebel po vsej Evropski uniji. Ozaveščenost javnosti tukaj igra pomembno vlogo, velik pomen pripisujemo mlajšim generacijam. Leta 2006 se je začela pobuda »Med slovenskih čebelarjev za zajtrk v vrtcih in šolah« za promocijo zdravega življenjskega sloga in visokokakovostnega prehranskega standarda na nacionalni ravni.

Leta 2014 je bila uspešno prenesena na raven Evropske unije, ko je bila predstavljena kot »Evropski medeni zajtrk« na Svetu za kmetijstvo in ribištvo v Bruslju. To iniciativo so toplo pozdravili tako številni ministri kot tudi nekdanji komisar za kmetijstvo. Poleg držav članic EU so zanimanje za sodelovanje pokazale tudi države kandidatke za vstop v EU in tretje države. To je bil pomemben, skorajda »prelomen« korak za pobudo Čebelarske zveza Slovenije za razglasitev Svetovnega dneva čebel v okviru Združenih narodov. Tudi to je bilo uspešno, saj so decembra 2017 Združeni narodi razglasili 20. maj za Svetovni dan čebel.