VIJEĆNICA SARAJEVO, gradnja - uničenje - obnova

V Steklenem in Desnem atriju Mestne hiše bo od 6. do 27. oktobra 2015 na ogled razstava »VIJEĆNICA SARAJEVO, gradnja - uničenje - obnova«.

Zgradba »Vijećnica« je bila zgrajena leta 1896, v napadu med 25. in 26. avgustom 1992 je bila zažgana, naslednja štiri leta je propadala, nato pa se je začela obnova, ki je potekala v štirih fazah - od leta 1996 do 2014.

Razstavo bosta v torek, 6. oktobra 2016, ob 20. uri v Desnem atriju Mestne hiše odprla podžupan Dejan Crnek in veleposlanik Bosne in Hercegovine v Sloveniji Željko Jerkić.

Zgodovinski okvir razstave

V času, ko se je avstro-ogrska oblast odločila v Sarajevu zgraditi mestno hišo, je bilo že zgrajenih več pomembnih objektov uprave, vojske, verskih in izobraževalnih inštitucij. V obdobju desetih let po okupaciji, v prvem valu graditeljstva, ki ga zaznamuje drugačna vrsta gradnje od predhodnih stoletij v Bosni in Hercegovini, so bili že ustaljeni nov gradbeni red in nove stilske oblike ter izoblikovani novi deli mest, kar je bilo najbolje vidno v Sarajevu.

Mestna uprava oz. magistrat je bila sprva nameščena v najetih zasebnih hišah pod Bistrikom, zato je oblast hitela, da bi za upravo glavnega mesta čim prej zgradila nov in reprezentativen objekt. Nalogo so zaupali arhitektu Alexandru Witteku, čigar ime je bilo v monarhiji že zelo znano. Z namenom, da bi pridobil vzorce za uporabo stilsko dekorativnih elementov mestne hiše, je arhitekt dvakrat potoval v Kairo, kjer je risal, izdeloval študije detajlov, še posebno džamije medrese in turbeta sultana Hasana II. Glede na to, da bil leta 1892 položen temeljni kamen, lahko samo predvidevamo, da je imel takrat Wittek izdelan projekt. Vendar pa se od njegovih načrtov ni ohranilo nič. Ko je zbolel, ni znano, ali jih je uničil. Projektne liste in detajle je podpisal Ćiril M. Iveković, arhitekt, ki je bil zaposlen v mestnem oddelku »Zemaljske vlade«. Ćiril M. Iveković je končal izvedbeni projekt leta 1893 in končal gradbena dela konec leta 1894. Zgradba je bila končana in 20. aprila 1896 se je vselilo novo »Gradsko zastupstvo«.

Mestno hišo »Vijećnica« je mestna uprava uporabljala od leta 1912, tu je zasedal tudi Bosanski sabor. Svojemu namenu je prenehala služiti po letu 1945, ko jo je nova socialistična oblast preoblikovala v Narodno knjižnico, kasneje Nacionalno in univerzitetno knjižnico, nekaj časa pa je tu delovala tudi Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine.

Uničenje »VIJEĆNICE«

Ne glede na to, komu je bil ta nadvse zapomnljiv in prepoznaven objekt kasneje namenjen, je vedno ohranil naziv Vijećnica. Nihče ni mogel zanikati njenega prvotnega značaja.
Mračnemu umu pa je bila v napoto tudi kulturna dediščina velikega knjižnega fonda, tako kot neizmerna vrednost pisane besede Orientalskega inštituta v Sarajevu ali enkratna lepota Starega mosta v Mostarju. V noči med 25. in 26. avgustom 1992 je agresor s položajev iznad Sarajeva s topovskimi granatami Vijećnico zažgal. Uničeno je bilo preko 70 odstotkov celotnega knjižničnega fonda, uničene so bile vse medetažne in strešne lesene konstrukcije, močno so bili poškodovani jeklena kupola nad avlo in zidovi pritličja, zidovi podstrešja pa so bili popolnoma uničeni. Ogenj je povzročil velike poškodbe na kamnitih stebrih, mavčni plastiki in na slikanih dekoracijah avle. V celoti so zgorela vsa vrata iz originalnega hrastovega lesa, uničena je bila poslikava in plastična dekoracija v prostorih prvega nadstropja, precej pa je bila poškodovana tudi fasada. V naslednjih štirih letih je v dežju in snegu stavba propadala. 

Obnova

Prva faza obnove se je začela že leta 1996, ko je vlada Republike Avstrije omogočila prva finančna sredstva za začetna dela konstrukcijske obnove in stabilizacije Vijećnice.
Druga faza obnove je potekala od leta 2002 do leta 2004, ko je bila obnovljena reprezentativna avla. Ta dela so bila financirana s sredstvi Evropske unije.
Tretja faza obnove od leta 2010 do leta 2012 je vključevala restavriranje in rekonstrukcijo fasade, kar je bilo financirano s strani Kraljevine Španije.
V okviru 4. faze obnove v letih 2012-2014 so bila izvedena notranja obrtniška in infrastrukturna dela ter obnova mavčne in dekorativne poslikave, kar je financirala Evropska unija.

Obnova sarajevske Vijećnice je bila naloga velikega obsega. A kolikor je bila dolgotrajna, komplicirana, občutljiva in prefinjena, draga in mučna, toliko je bila tudi razburljiva in vzvišena. Podroben opis tega procesa bi nas oddaljil od namena te razstave in knjige. Strokovne analize, kazalci, proračuni, preglednice, podrobni projekti reanimacije in rehabilitacije... vse to bi gotovo zameglilo bistvo tega podviga. Tako kot bi uradni zapisniki o številu izstreljenih metkov in stopnjah vrelišč ter numerični izrazi škode na svoj način omehčali grenkobo v nameri tistih, ki so rušili, bi tudi suhoparna in izčrpna strokovna poročila o postopkih raziskovanja, planiranja, rekonstrukcije in restavriranja zmanjšala civilizacijski pomen napora graditeljev obnove. Po drugi strani pa bi nas popolnoma poenostavljena predstavitev projekta in procesa obnove prav tako oddaljila od resničnega vpogleda v vse dimenzije tega obsežnega napora. V okviru načrtovane razstave sta v ta namen koncizno predstavljena dokumentacija in proces obnove, ki bi bila zanimiva ljubljanski kulturni javnosti.

Projektanti obnove: Ferhad Mulabegović, Smajo Mulaomerović, Nedžad Mulaomerović, Emir Džuvić
Organizacija razstave: Studio Kreitmayer d.o.o. Ljubljana, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Studio Urbing Sarajevo.
Avtorja razstave: Ferhad Mulabegović, Nedžad Mulaomerović
Fotografije: Milomir Kovačević, Ferhad Mulabegović, Anida Krečo
Pokrovitelja razstave: Mestna občina Ljubljana in Mesto Sarajevo