Javne razgrnitve

Podoba prostora, posebej grajenega prostora, pa tudi prostorskih aktov, ki so tej podobi v modernem času podlaga, je plod vplivanja številnih in med sabo raznorodnih udeležencev. Mednje sodi tudi splošna javnost, ki pa je tudi eden izmed bistvenih bodočih uporabnikov prostora in kot taka lahko prispeva svoj lasten pogled na potrebe in možnosti prostora.

Slovenska prostorska zakonodaja zato v proces priprave prostorskih aktov umešča element javne razgrnitve. Ta je namenjena najširši javnosti, ki se lahko s predlogom bodočega razvoja prostora, kakor je zastavljen v prostorskem aktu, podrobno seznani, takoj zatem pa ga s svojimi predlogi oziroma pripombami tudi sooblikuje. Gre za pomemben element doseganja načela demokratičnosti pri razvoju prostora, predvsem pa se s tem, da prepoznavamo in usklajujemo različna stališča do predlogov posegov v prostor, lahko tudi približamo družbeno kar najbolj sprejemljivemu razvoju.

Zakon o prostorskem načrtovanju predvideva oziroma opredeljuje javno razgrnitev za planske in izvedbene prostorske akte v 50. ter 60. členu. Javna razgrnitev mora trajati najmanj 30 dni. Informacija o njej se objavi v javnih občilih.

V okviru javne razgrnitve se opravi tudi javna obravnava, kjer občina oziroma pripravljavec - lahko tudi ob sodelovanju načrtovalca - javnosti podrobno predstavi prostorski akt in spodbudi javno razpravo o njem.

Plod razgrnitve so tudi pripombe oziroma predlogi javnosti, do katerih občina kasneje zavzame stališča ter skladno z njimi dopolni podobo dokumenta.

Mestna občina Ljubljana svoje prostorske akte praviloma razgrne v prostorih Oddelka za urejanje prostora na Poljanski cesti 28 ter na sedežu četrtne skupnosti, v katere prostoru se poseg načrtuje. Na sedežu četrtne skupnosti, kjer je bilo gradivo razgrnjeno, je praviloma izvedena tudi javna obravnava.