Japonski dresnik

Fallopia japonica, podobno velja tudi za: F. × bohemica in F. sachalinensis

Domovina: Vzhodna Azija.

Opis: Japonski dresnik je do 2 m visoka zelnata trajnica z razraslimi podzemnimi korenikami, ki lahko segajo več metrov globoko. Steblo je votlo in kolenčasto členjeno. Listi so premenjalno dvoredno razvrščeni, kratkopecljati, širokojajčasti, nekoliko daljši kot širši, s prisekanim listnim dnom, dolgi do 15 cm. V Sloveniji so prisotne le ženske rastline. Cvetovi so združeni v mnogocvetna socvetja, imajo 5 belih cvetnih listov, zunanji 3 se s širokimi robovi stikajo. Sahalinski dresnik je mnogo večji od japonskega, saj zraste tudi do 5 m v višino. Listi so podolgasti, imajo srčasto listno dno in po žilah na spodnji strani listov so dlakavi. Listi so lahko dolgi do 40 cm. Pri češkem dresniku (križanec japonskega in sahalinskega dresnika) so listi dolgi do 25 cm, listno dno vsaj nekoliko srčasto, na žilah listov so posamični kratki nekajcelični laski. Cvetovi so večinoma moški, vmes lahko tudi posamični dvospolni.

Čas cvetenja: julij–september.

Zrelost semen: od oktobra naprej.

Razmnoževanje: Najpomembnejši način razmnoževanja je vegetativni, z ukoreninjanjem koščkov korenik ali spodnjih delov stebel. Za razvoj nove rastline zadošča že zelo majhen košček korenike. Na dresnikih se lahko razvijejo tudi zelo dobro kaljiva semena (slika 2), a spolno razmnoževanje prispeva le manjši delež k širjenju rastline. Rastišča: Raste na obrežjih rek, ruderalnih rastiščih, vzdolž železniških nasipov, na gozdnih robovih, gozdnih jasah, robovih cest in železnic. Navadno tvori zelo goste sestoje, v katerih drugih rastlin skorajda ni.

Posamične rastline in manjši sestoji

Če opazimo dresnik na mestu, kjer ga prejšnjo sezono ni bilo, pomeni, da je še čas, da ga uspešno odstranimo. Dokler so rastline mlade in iz zemlje izraščajo le posamični, sprva pogosto rdeče obarvani poganjki, lahko za odstranjevanje uporabimo dolgo, ozko lopatko, s katero previdno izkopljemo mlado rastlino. Pazimo, da v zemlji ne ostanejo koščki korenik. Izkopanih svežih rastlin ne odložimo na kompost ali v zabojnik za organske odpadke, saj tam lahko preživijo. Najbolje je, da jih oddamo v sežig (npr. v Koto d.o.o.). Mesto odstranitve dresnika skrbno spremljamo še vsaj nekaj mesecev in sproti odstranjujemo vse na novo zrasle rastline. Na ta način bomo preprečili, da bi se dresnik razrasel v večji sestoj.

Srednje veliki sestoji

Odstranjevanje večjih sestojev dresnika je zahtevnejše. Že, ko gre za nekaj 10 m2 velik sestoj, so podzemni deli oleseneli in pogosto segajo več metrov globoko. Obstaja nekaj načinov, s katerimi lahko tak sestoj dresnika odstranimo ali vsaj omejimo njegovo širjenje. Redno odstranjevanje nadzemnih poganjkov

Če odstranjujemo le nadzemne poganjke in to redno ponavljamo (košnja ali striženje z vrtnimi škarjami), bomo v prvi fazi povzročili, da se bo sestoj dresnika najverjetneje nekoliko razširil, saj se bodo zaradi odstranjevanja nadzemnih delov začeli bolj intenzivno razraščati podzemni poganjki. Če odstranjevanje ponavljamo dovolj dolgo in poganjke redno (tedensko!) odstranjujemo, bomo sčasoma oslabili rastline, ker se bodo zaloge rezervnih snovi v podzemnih delih izčrpale. Vendar pa to pomeni večletno redno ukvarjanje s sestojem, preden lahko pričakujemo rezultat. Odstranjenih svežih nadzemnih poganjkov ne odložimo na kompost ali v zabojnik za organske odpadke, ampak jih oddamo v sežig (npr. v Koto d.o.o.).

Zastiranje s črno folijo

Zastiranje s črno gradbeno folijo, ki mora biti večja od sestoja dresnika (tako da vsaj 1 meter sega prek njegovih robov), je smiselno le, če predhodno odstranimo vse nadzemne poganjke ter čimveč podzemnih, nato pa mesto odstranitve prekrijemo, da novi nadzemni poganjki ne ozelenijo. Nove poganjke moramo sproti odstranjevati, vendar je v tem primeru pogostost odstranjevanja lahko manjša. Odstranjenih delov dresnika ne odložimo na kompost ali v zabojnik za organske odpadke, ampak jih oddamo v sežig (npr. v Koto d.o.o.).

Paša živali

Paša koz in ovc lahko omeji rast dresnika, saj živali popasejo mlade poganjke, olesenele podzemne dele pa je treba še vedno mehansko odstranjevati. Odstranjenih podzemnih delov dresnika ne odložimo na kompost ali v zabojnik za organske odpadke, ampak jih oddamo v sežig (npr. v Koto d.o.o.).

Sejanje prsti

V primeru prevažanja prsti, v kateri raste dresnik, lahko delež prisotnega dresnika občutno zmanjšamo s sejanjem skozi sito ali mrežo (maksimalna velikost odprtin je 2 cm). Dresnik najprej pokosimo. Odstranjenih svežih nadzemnih poganjkov ne odložimo na kompost ali v zabojnik za organske odpadke, ampak jih skupaj s podzemnimi deli oddamo v sežig (npr. v Koto d.o.o.). Sledi izkop prsti in sejanje prsti skozi  sito oz. mrežo. Postopek sejanja lahko ponovimo večkrat. Ves dresnik, ki se ujame na situ oz. mreži, je treba oddati v sežig (npr. v Koto d.o.o.). Mesto odstranitve dresnika skrbno spremljamo še vsaj nekaj mesecev in sproti odstranjujemo vse na novo zrasle rastline. Na ta način bomo preprečili, da bi se nam dresnik razrasel v večji sestoj. Spremljati je treba tudi mesto, kjer bomo uporabili presejano prst. Ker so v njej zelo verjetno prisotni manjši koščki korenik, bodo iz nekaterih zelo verjetno pognale mlade rastline dresnika. Te sproti odstranjujemo po postopku, ki je opisan v poglavju »Posamične rastline in manjši sestoji«.

Zelo veliki sestoji

Odstranjevanje velikih sestojev dresnika je praktično nemogoče. Če gre za več 1000 m2 velik sestoj, so podzemni deli oleseneli in zagotovo segajo več metrov globoko. Širjenje sestoja omejujemo z rednim odstranjevanjem novih robnih poganjkov ali sejanjem prsti.

Kjer je dovoljeno in s sodelovanjem usposobljene osebe, ki sme uporabljati fitofarmacevtska sredstva, je možno mehansko odstranjevanje kombinirati z uporabo herbicidov. Herbicid je treba popršiti po listih proti koncu rastne sezone, ko se snovi iz listov transportirajo v podzemne organe. Tudi ta metoda ni popolnoma učinkovita in naslednjo pomlad je treba nadaljevati z odstranjevanjem. Morda bo zadoščalo že mehansko odstranjevanje. Uporaba sredstev za varstvo rastlin na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini 15 metrov od meje brega voda 1. reda in pet metrov od meje brega voda 2. reda je prepovedana.

Ponekod v tujini odstranitev dresnika izvajajo tudi z odstranitvijo nadzemnih delov, nato pa izkopljejo še vse podzemne dele s prstjo vred. Izkopano prst nadomestijo z novo, izkopano prst pa oddajo na posebno deponijo, kjer jo ustrezno predelajo. Žal v Sloveniji posebne deponije za dresnike zaenkrat nimamo. Najbolje je, da se odstranjevanja dresnika lotimo na mestu rasti. V primeru ugotovitve večjega nasutja prsti, ki že vsebuje koščke ali dele rastline, pa je najbolje, da se jo vrne na mesto izvora.

Kako je videti japonski dresnik?

O akciji v sklopu kampanje Rokavice gor!

V letu 2015 je Oddelek za varstvo okolja MU MOL začel z odstranjevanjem invazivnih tujerodnih vrst z Grajskega griča, ki je zavarovan kot kulturni in zgodovinski spomenik ter naravna znamenitost. Na območju Grajskega griča smo vzpostavili tudi t. i. laboratorij na prostem, kjer testiramo različne metode odstranjevanja japonskega dresnika (Fallopia japonica).

Ker se japonski dresnik uvršča med sto najbolj invazivnih tujerodnih rastlin na svetu in se pojavlja tudi na območju Mestne občine Ljubljana, želimo s kampanjo Rokavice gor! vzpodbuditi njegovo odstranjevanje.

Od leta 2015 v sodelovanju z JP Snaga prebivalcem Mestne občine Ljubljana in nevladnim organizacijam med 1. aprilom in 15. oktobrom omogočamo brezplačno oddajo dresnikov v zbirnem centru Barje in začasnem zbirnem centru Povšetova.

Zgodba pilotnega projekta predelave dresnika

Namen pilotnega projekta je izdelava papirja iz dresnika na polindustrijski ravni. Za nami je dogodek predstavitve rezultatov. Preberite novico in si poglejte video! Partnerji projekta so:

Oddelek za varstvo okolja Mestne občine Ljubljana: opravlja različne naloge v zvezi z zagotavljanjem varstva okolja, ohranjanja narave in razvoja podeželja. Skrbi za odstranjevanje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia in orjaškega dežena z zemljišč v lasti Mestne občine Ljubljana. V sodelovanju z Društvom študentov biologije je na Grajskem griču vzpostavil t.i. laboratorij na prostem, kjer se testira različne metode odstranjevanja japonskega dresnika. Skupaj z JP Snaga meščanom omogoča tudi brezplačno oddajo japonskega dresnika v zbirnih centrih v Mestni občini Ljubljana. Izvaja tudi več projektov odstranjevanja invazivnih tujerodnih vrst z zavarovanih območij. Je tudi izvajalec številnih izobraževalnih in ozaveščevalnih aktivnosti ter nosilec družbeno koristne kampanje Rokavice gor!.

JP SNAGA: Snagina delovna enota Zelene površine skrbi za številne zelene površine v Mestni občini Ljubljana. Poleg Parka Tivoli in Poti spomina in tovarištva vzdržuje tudi preostale mestne parke, zelenice ob glavnih mestnih vpadnicah in na otroških igriščih ter ostale javne zelene površine v vseh četrtnih skupnostih. Vzdržuje igrala na 240 otroških igriščih, cvetoče grede in korita ter upravlja s katastrom vseh mestnih dreves na teh površinah. Vzdržuje tudi oba pasja parka v Ljubljani. Snagina delovna enota Odvoz skrbi za izvajanje javne službe zbiranja odpadkov. Javno podjetje Snaga trenutno zbira odpadke v enajstih občinah. To pomeni, da skrbi za odpadke 390 tisoč prebivalcev, kar predstavlja približno 154 tisoč oziroma slabo petino slovenskih gospodinjstev.

Društvo RE-GENERACIJA: so oblikovalke iz kolektiva Re-generacija - iniciatorke projekta 'Prijazni sovražnik' - odkrivajo skrite plati tujerodnih invazivnih rastlin. Mlade avtorice - Gaja Mežnarić Osole, Nuša Jelenec in Katarina Dekleva - trenutno raziskujejo možnosti za uporabo invazivnih rastlin kot lokalnega vira celuloze. Problematiko japonskega dresnika razumejo kot priložnost za sklepanje novih vezi med lokalnimi znanji in potrebami ter spremembami, ki jih prinašajo posledice globalizacije. Skozi prevpraševanje ustaljenih načinov odgovarjanja na probleme dominacije invazivnih vrst težijo k ustvarjanju družbenih praks in izdelkov, ki po zgledu naših prednikov spodbujajo vzajemen odnos med človekom in naravo. 
Poglejte si razstavo Prijazni sovražnik – japonski dresnik v laboratoriju papirja – online katalog. 

Botanični vrt Univerze v Ljubljani je znanstveno raziskovalna in pedagoška ustanova z neprekinjenim delovanjem že od leta 1810. Predstavlja zbirko skoraj 5.000 različnih vrst, podvrst in varietet. V zbirki so predstavljene rastline različnih življenjskih okolij z namenom poučevanja strokovne in laične javnosti na vseh nivojih izobraževanja. Prav tako vključuje trajno semensko banko, kjer so prednostno shranjena semena avtohtonih rastlinskih vrst. Hkrati ogrožene rastlinske vrste varuje in-situ ter ex-situ na nadomestnih rastiščih. V okviru in-situ varovanja  rastlinskih vrst varuje tudi suhi travnik v Rojah na robu Ljubljane.  Svoje delo usmerja tudi v promocijo avtohtonih rastlinskih vrst pri širši javnosti in pomen varovanja le-teh. Hkrati sodeluje v aktivnostih osveščanja javnosti o problematiki tujerodnih invazivnih vrst, njihovem odkrivanju in odstranjevanju iz narave. V projektu odstranjevanja japonskega dresnika in njegovi predelavi v papir, Botanični vrt sodeluje kot strokovna institucija s področja botanike.

Inštitut za celulozo in papir (ICP) je zasebna raziskovalno-razvojna institucija papirne in papirno predelovalne industrije Slovenije, ustanovljena leta 1947. Z raziskovalnima skupinama s področja trajnostnih materialov in procesov ter naprednih materialov, ekologije in embalaže predstavlja institucijo znanja in infrastrukturni center papirništva JV dela Evrope. Izvajanje raziskovalno-razvojne in rutinske aktivnosti po najvišjih standardih kakovosti zagotavlja akreditacija Laboratorija za papirništvo po ISO 17025. Laboratorij za papirništvo je razdeljen na štiri področja testiranja: mehansko-fizikalna, grafična, kemijska in mikrobiološka testiranja, ki skupaj s pilotnimi napravami (pilotni papirni stroj, pilotni premazovalnik, gladilnik) zaokrožajo celotni proces proizvodnje papirja. Pilotna oprema omogoča poleg razvoja in polindustrijskega testiranja tudi proizvodnjo manjših količin specialnih papirjev, ki so namenjeni za zaščito muzealij (arhivski brezkislinski papirji), za uporabo v papirniških laboratorijih (krovni papirji, pivniki), izdelavo certifikatov in diplom (zaščitni grafični papirji) ter specialne papirje namenjene za uporabo v različnih industrijah (nitrocelulozni papir, sterilizacijski papir, frikcijski papir).

Iniciativa »Moje Ljubezensko pismo Planetu«

Muzej in galerije mesta Ljubljane so v Ljubljani - Zeleni prestolnici Evrope 2016 v poletnih mesecih gostili svetovno znanega fotografa Sebastiãa Salgada z njegovim zadnjim ciklom fotografij Geneza, ki ga je sam avtor poimenoval za svoje »ljubezensko pismo planetu«. Doživetju fotografij neokrnjenih kotičkov Zemlje in bitij, ki živijo v sožitju z njo, ki so bile od 31. maja do 31. avgusta na ogled na dveh razstaviščih MGML – v Galeriji Jakopič in v Mestnem muzeju Ljubljana – je bila dodana možnost vključitve v okoljevarstvene akcije, ki so potekale tako v času razstave kot pozneje. Sporočilo razstave Geneza in Salgadova okoljevarstvena prizadevanja so namreč navdihnila okoljevarstveno iniciativo Moje ljubezensko pismo planetu (#lovelettertotheplanet), s katero želimo ozaveščati in prispevati k ohranjanju naravnih ekosistemov in čistega okolja.

Partnerji iniciative so:

Javni zavod Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML) je ustvarjalna, sodobna, z okoljem povezana inštitucija, ki skozi svojo muzejsko in galerijsko dejavnost skrbi za širok vsebinski razpon, od dediščine ljubljanskega prostora do sodobnih umetniških praks. MGML je v letih od svoje ustanovitve, 2009, postal pomemben dejavnik na področju muzejske in galerijske dejavnosti tako v državnem kot tudi v mednarodnem okolju in presega lokalne okvire delovanja. S svojo dejavnostjo in lokacijsko razvejenostjo je prisoten po celotnem glavnem mestu ter zato kot kulturna ustanova dejansko in simbolno udejanja svoj vpliv na razvoj mesta in njegove vpetosti v urbano življenje. Osnovnemu poslanstvu MGML (hranjenje, evidentiranje, zbiranje in predstavitev gradiva, muzejskih predmetov in umetnin) je pridružil nove naloge, kot so družbena odgovornost, trajnostni razvoj, ustvarjanje novih potencialov razvoja družbe in vpetost dela v globalno okolje.

Oddelek za varstvo okolja Mestne občine Ljubljana: opravlja različne naloge v zvezi z zagotavljanjem varstva okolja, ohranjanja narave in razvoja podeželja. Skrbi za odstranjevanje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia in orjaškega dežena z zemljišč v lasti Mestne občine Ljubljana. V sodelovanju z Društvom študentov biologije je na Grajskem griču vzpostavil t.i. laboratorij na prostem, kjer se testira različne metode odstranjevanja japonskega dresnika. Skupaj z JP Snaga meščanom omogoča tudi brezplačno oddajo japonskega dresnika v zbirnih centrih v Mestni občini Ljubljana. Izvaja tudi več projektov odstranjevanja invazivnih tujerodnih vrst z zavarovanih območij. Je tudi izvajalec številnih izobraževalnih in ozaveščevalnih aktivnosti ter nosilec družbeno koristne kampanje Rokavice gor!.

Društvo RE-GENERACIJA je v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje, Mojstrsko delavnico Vevče, Inštitutom za celulozo in papir in Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v okviru projekta prijazni sovražnik – japonski dresnik in njegova uporaba v papirništvu lotili odkrivanja skritih plati tujerodnih invazivnih rastlin in izvedlo raziskavo možnosti uporabe japonskega dresnika kot vira celuloze. Raziskava je iskala možnosti sinergije med invazivno vrsto in tradicijo ročne izdelave papirja, ki kljub dolgi zgodovini na Slovenskem postopoma tone v pozabo.