Oživitev prezrtih prostorov

Več kot 100 ha novih zelenih površin

Degradirane, prezrte in neizkoriščene dele mesta spreminjamo v nove zelene površine, s čimer prispevamo k blaženju podnebnih sprememb in kvalitetnejšemu preživljanju prostega časa prebivalcev in obiskovalcev Ljubljane (parki, vrtički, igrišča, urbani sadovnjaki ipd).

Odstranjevanje nelegalno odloženih azbestnih in gradbenih odpadkov

Z odstranjevanjem nelegalnih odlagališč gradbenih in azbestnih odpadkov z zemljišč v lasti Mestne občine Ljubljana smo začeli leta 2009 na osnovi popisov in interaktivne podatkovne baze. Od leta 2009 do konca leta 2017 smo odstranili 623 ton azbestnih odpadkov in 86.400 ton gradbenih odpadkov, za kar smo skupaj namenili več kot 1,2 milijona evrov. V obdobju odstranjevanja smo sanirali večja območja (Tomačevo, Žale, Vrhovci in Rakova jelša), pa tudi številne manjše lokacije. Z veseljem opažamo, da je tovrstnih nelegalnih odlagališč vsako leto manj.

 

---

Dijaški park Bežigrad

Park se nahaja pred gimnazijo Bežigrad. Uredili smo ga na pobudo dijakov gimnazije Bežigrad, ki bo v nadaljevanju park tudi vzdrževala. Izveden je bil priklop vode in postavljen pitnik, vzpostavljene povezovalne potke in nameščena urbana oprema (klopi in mize). Obrezali smo vsa obstoječa drevesa in grmovnice, posadili dve drevesi in dosadili živo mejo ter ozelenili steno, ki meji na sosednjo parcelo.

IMG 20180910 104301
Foto: Helena Regina

Park Teren

Park smo poimenovali Teren, ker predstavlja prostor za eksperimentiranje, grajenje in preizkušanje novih idej, različnih deležnikov in temelji na ideji spodbujanja krožnega gospodarstva. 

Gradbeno jamo smo začasno preoblikovali v gradbišče urbane kulture. Teren ponuja nove možnosti za učenje, druženje, spoznavanje in igro.  Trenutno v projektu sodelujejo: Walfdorska šola (ki po principu re-use ureja grede, kjer bodo gojili različne vrtnine), društvo UAUU in GOR (Izdelali so klopi in naprave za zunanjo vadbo, stari kiosk pa so preuredili v lopo za shranjevanje orodja.

Od pomladi 2018 dalje bodo tukaj potekale break dance in grafitarske delavnice), društvo Mavrični bojevniki (ki bodo na območju izvajali igralne terapije), Zavetišče za zavržene rastline (pripravljajo rastlinjak za prevzem in oddajo rastlin ter bodo izvajali delavnice vezane na to temo), društvo Prostorož, ki koordinira uporabnike in izvaja predstavitev izumov za vrtnarje. 

Vsa oprema je izdelana iz odpadnih predmetov in materialov, najdenih v zbirnem centru Snage Ljubljana.

Projekt ima dva ključna cilja:

  • Aktivno vključevanje različnih deležnikov – predvsem mladih (NVO, društev, šolarjev, podjetij, občanov, …)
  • Praktična predstavitev pomena krožnega gospodarstva

Urbani gozd

Tik ob doživljajskem parku Teren (ob Masarykovi) smo degradirano površino, kjer je nastalo divje parkirišče spremenili v t.i. Urbani gozd. Postavili smo 19 dreves različnih sort javorja, ki smo jih posadili v 500 litrska korita in tako avtomobile nadomestili z drevesi, ki so neprecenljive vrednosti za blaženje podnebnih sprememb.

IMG 20180828 104302
Foto: Helena Regina

Plaža Sava

Lokacija se nahaja gorvodno od Črnuškega mostu, v bližini teniških igrišč – ob stopenjskem jezu (parc. št. 2358/1 k.o. Ježica). Gre za območje Nature 2000, naravne vrednote Sava in ekološko pomembnega območja, na katerem so posegi zelo omejeni. Projekt je vključeval sanacijo brežine, dostop do vode in postavitev ležalnih ploščadi za sončenje.

Za sanacijo brežine in dostopne poti do vode smo izvedli kranjsko steno (dvojno kašta), ki je izdelana iz borovega lesa. Trajnejši in obstojnejši materiali za ureditev niso bili dovoljeni. Prav tako niso bili dovoljeni nikakršni posegi v pas tik ob vodi, zato smo predvideli betonske 'prefabrikate' v velikosti 2x2 metra, ki služijo kot ploščadi za sončenje.

V sklopu projekta so izvedli tudi dostop za intervencijo (gasilce), ki ga do sedaj niso imeli. Uredili smo plažo za sončenje in ne kopališče.

Fizikalno kemijske parametre na reki Savi smo tako kot vsako leto tudi letos opazovali enkrat v poletnem času. Analize so pokazale, da so razmere s kisikom bile zelo ugodne, koncentracije organskih snovi in fosforja so bile nizke, koncentracije težkih kovin in mineralnih olj pa na sami meji določljivosti. Mikrobiološke parametre smo opazovali štirikrat v poletnem času. V obdobju vzorčenja, v avgustu, so bili izpolnjeni kriteriji skladno z  Uredbo o upravljanju kakovosti kopalnih voda.

Plaza Sava

Plaža Sava privablja številne meščanke in meščane. Foto: Helena Regina

Družinski park Muste

V letu 2015 smo pripravili IDZ projekt za celovito ureditev območja, leta 2016 pa izvedbene projekte (PZI) za ureditev na levi strani Ljubljanice (Nove Fužine). Na območju smo uredili družinski park z igrali, ki so primerna tudi za gibalno ovirane otroke in starejše. Na severni strani smo park zaključili z ureditvijo še enega (že četrtega) urbanega sadovnjaka v Ljubljani, kjer smo zasadili 64 sadnih dreves. Ob sadovnjaku smo zasadili še 14 parkovnih dreves, kot drevored ob Poti na Fužine na delu, kjer je družinski park.  Na tem delu smo izvedli tudi novo vzdolžno parkirišče za potrebe gibalno oviranih, ki smo ga s potko povezali z družinskim parkom oz. igriščem.

Ime MUSTE ima zgodovinsko podlago, saj izhaja iz Franciscejskega katastra za Kranjsko (1823-1869) in predstavlja najstarejše znano zapisano poimenovanje tega območja. Izsek iz katarstra.

Tomanov park

Tomanov park leži v križišču Resljeve in Masarykove ceste. To poimenovanje smo na Mestni občini Ljubljana izbrali zaradi kamnoseka Feliksa Tomana, ki je živel in ustvarjal v hiši poleg parka. Park, ki smo ga v letu 2017 preuredili iz gradbene jame, je danes prostor urbanega druženja, posedanja na kamnitih klopeh, rolkanja in čakanja na naslednji vlak. 

Park Rakova Jelša

Nova ureditev vključuje parkovno površino s piknik prostori, ki je tudi vstopna točka v Krajinski park Ljubljansko barje, javni sadovnjak s skoraj stotimi različnimi sadnimi drevesi in preko 300 novih vrtičkov, ki jih postopoma oddajamo. Možnost urejenega urbanega samooskrbnega kmetijstva/vrtičkov v neposredni bližini mestnega središča pomeni za mesto reinterpretacijo uporabe barjanskega prostora na pragu mesta. 

Na območju, ki presega 80.000 m2 smo izvedli čiščenje, oblikovali poti in kolesarsko stezo, ki pomenijo povezavo s Krajinskim parkom Ljubljansko barje ter zasadili drevored, ki zakriva stihijsko pozidavo in usmerja poglede proti Golovcu.

Poleg samih vrtičkov je bilo potrebno zagotoviti tudi infrastrukturo, ki se navezuje na obstoječi sistem poti in jarkov. Projekt je zasnovan s preprostimi elementi velikih dimenzij (nadstrešnice, klopi, premostitve), ki so odporni na vandalizem, narejeni iz lokalnih materialov (ogljični odtis je majhen), poudarja in uporabi naravne danosti prostora (jarki, obstoječa odrasla vegetacija) ter spoštuje krhko ravnovesje barjanske krajine.

Brv čez Lahov graben

Julija 2017 smo zaključili projekt izgradnje brvi čez Lahov graben, ki je del sklopa mestnega parka Rakova jelša. Ob izgradnji brvi smo v parkovnem delu uredili tudi manjše otroško igrišče.

Projekt je nastal kot potreba premostitve obstoječega vodotoka Lahov graben. Z brvjo omogočamo dostop obiskovalcem in uporabnikom mestnega parka Rakova jelša. Oblika in zasnova brvi se navezuje na že urejeni mestni park. Glavni gradnik brvi so tako leseni ožgani tramovi. Brv je namenjena pešcem in kolesarjem ter povezuje parkovni del z območjem vrtičkov. Ob izgradnji brvi smo v parkovnem delu uredili tudi manjše otroško igrišče. 

Park Koseški bajer

Degradirano območje ob Koseškem bajerju smo uredili v večgeneracijski park z otroškim igriščem za najmlajše in malce starejše z igrali, ki so primerna tudi invalidom ter namestili telovadna orodja, ki so primerna tudi za starejše občane 'senior sport'. V delu, ki je namenjen rekreaciji starejših smo zasadili brezov gaj, ki nudi senco pri izvajanju aktivnosti.

Park Vodnikova

Revitalizacija območja je obsegala ureditev dostopa z Vodnikove ceste, izdelavo, nakup in montažo igral, izgradnjo novih pešpoti in ureditev dostopov do igralnih površin. Na območju parka smo uredili igralno pot po principu gozdne pedagogike. Igralno pot sestavlja 10 postaj povezanih v gibalno, čutno, likovno in prostorsko doživetje. Za razliko od klasičnega igrišča, so igrala abstrahirana s pomočjo elementov iz narave, saj so otroci domišljijsko dovzetnejši. Po principu proste igre na takem igrišču najdejo več zabave in več načinov uporabe in zaposlitve. Pot je razdeljena po treh temah - gibanj, čutov ter izzivov. Že na začetku igralne poti se pot starša ter otroka ločita in nato prek igralnih postaj srečujeta in prepletata. Te postaje od otroka zahtevajo ročne, motorične ter miselne spretnosti pri izmenjevanju prepletenih zatočišč, tunela, talnih oznak, ravnotežnih debel, hlodov in ovir. Pri opremi in izdelavi igral na novi igralni poti je bilo porabljeno drevje, ki ga je poškodoval žledolom pomladi 2014. 

Livada

Nekdaj zapuščeno zemljišče smo z mladimi spremenili v pravi učni laboratorij, kar je tudi bil cilj mednarodnega projekta Green Surge, v okviru katerega je nastajala LIVADA. Cilj projekta je bil, da se skupaj z relevantnimi deležniki izdela model inovativnega načrtovanja in uvajanja večnamenske zelene infrastrukture mesta. Z razvojem urbane zelene infrastrukture na LIVADI smo v obdobju do leta 2017 raziskovali in izvedli prakso socialno vključujočega načrtovanja, vzpostavitve in upravljanja javnega zelena mestnega prostora skupaj z mladimi kot ranljivo skupino družbe. Ob tem smo raziskovali, ali je socialno podjetništvo, kot sestavni del zelene ekonomije, primerno orodje drugačnega upravljanja javnih mestnih zelenih površin ter, ali lahko ta oblika upravljanja pomaga uresničevati vlogo mladim prijaznih mest, ki je vključevanje mladih v družbo za njihovo čim prejšnje osamosvajanje. Rezultat projekta Green Surge je skupnostni urbani prostor LIVADA, ki omogoča: načrtovanje, vzpostavitev in uporabo prostora po meri uporabnikov; prostor za aktivno preživljanje prostega časa mladih s komponentami zelene ekonomije; skupni socializacijski prostor načrtovane Mreže mladinskih centrov Ljubljane; razvoj zdravega urbanega življenjskega prostora, lokalno pridelavo kakovostne hrane in vzpodbujanje bio-kulturne raznolikosti urbanega okolja.

 

Savsko naselje

Ureditev urbanega sadovnjaka in obnova otroškega igrišča med Linhartovo, Savsko in Mislejevo ulico je del širšega projekta oživitve Savskega naselja. Prenova in oživitev območja okrog Savskega hriba, ki zajema košarkarsko in otroško igrišče, hrib nad zakloniščem ter nekaj zelenic, se je pričela leta 2014. Skupaj z društvom ProstoRož,  otroci in mladimi iz šole, vrtca in rehabilitacijskega centra, je bil pripravljen  načrt ureditve sadovnjaka in obnove otroškega igrišča, ki  je bil zasnovan v šestdesetih letih, ob nastanku soseske. Večinoma kovinska igrala na otroškem igrišču so bila še vedno v sorazmerno dobrem stanju, vendar niso več ustrezala varnostnim standardom. Pri prenovi smo ohranili vsa igrala in jih barvno povezali v enotno zgodbo, ter obogatili z nekaj novimi dodatki. Savsko naselje je dobilo tudi pravi urbani sadovnjak. Na igrišču in hribu med Linhartovo, Savsko in Mislejevo smo zasadili stare slovenske sorte jablan in hrušk. Senco na otroškem igrišču bodo nudili orehi, skorš in kutina, Mislejevo ulico pa smo  ozelenili z drevoredom iz okrasnih jablan. Visoke zastave ob sadikah sporočajo vrsto drevesa, velikost ob zasaditvi in postopke vzdrževanja ter na ta način izobražujejo in ozaveščajo prebivalce o pomenu zelenja v mestu.

Gozdna učilnica za slepe in slabovidne

Namen izvedbe gozdne učilnice, ki je prilagojene tudi za slepe in slabovidne,  je ozaveščanje širše javnosti o tem, kakšne so razlike med naravnimi parki oz. naravnimi spomeniki in oblikovano naravo (mestnimi parki) ter približati ljudem glavne listopadne drevesne vrste, ki rastejo v naših gozdovih. Gozdna učilnica je umeščena na gozdni rob, z jugovzhodno stranjo pa se odpira proti notranjosti mestnega parka Tivoli. Nudi zadrževanje pod krošnjami dreves in opazovanje dogajanja v parku. Obsega dostopno pot, peščeno ploščad in leseno teraso, s treh strani je obdana z leseno ograjo. Učilnica je zasnovana tako, da njene elemente spoznavamo z gibanjem po njenem robu. Vodenje omogoča držalo lesene ograje, v delu, kjer ograje ni, pa dvignjen robnik terase. Vsi elementi so zasnovani tako, da ne predstavljajo ovir za slepe, temveč nudijo pomoč pri prostorski orientaciji. Lesena terasa je umeščena tako, da omogoča dostop do posameznih vrst dreves, tako da obiskovalci (ob informativnih tablah, ki so prilagojene tudi za slepe in slabovidne) lahko otipajo deblo posameznega drevesa. Stoji neposredno ob poti, ki je del osnovne mreže Tivolskih poti za slepe in slabovidne. Na ta način ljudem z okvarami vida omogočamo doživljanje dodatnih vsebin v Tivoliju in jim tako popestrimo obisk parka.