Inštitut Antona Trstenjaka

LEPO JE ŽIVET' – PREVETNIVA PITJA MLADIH

Program Lepo je živet je namenjen preprečevanju zasvojenosti (alkohol, nedovoljena mamila, nikotin, igre na srečo …) in omamnih motenj naravnih potreb (motnje hranjenja, odnosov …) v osnovnih šolah.

Program črpa sinergijo petih nivojev, ki so zainteresirani za zdrav razvoj otrok v zrele osebnosti, to so sami otroci, njihovi starši, učitelji in drugi pedagoški delavci v osnovni šoli, strokovnjaki za zasvojenosti in prostovoljci.

Preventivni projekt »Lepo je živet'« izhaja iz spoznanja, da je primeren čas za intenzivno preventivo zasvojenosti v javni šoli obdobje tik pred puberteto, torej v 5. razredu, ki se nadaljuje do konca šolanja.

Strokovna izhodišča programa
Vsakdanje izkušnje v šolah, javnosti in v družinah, prav tako pa tudi znanstvene raziskave kažejo, da se mladi omamljajo. Ta pojav se čedalje bolj stopnjuje in dogaja v čedalje zgodnejših letih razvoja. Daleč najpogostejše je omamljanje mladih z alkoholom, nedovoljene droge se mnogokrat nacepijo na že utirjeno pitje alkohola.

Kako program poteka:
Program se izvaja v osnovnih šolah, kjer dobro usposobljeni študentje prostovoljci izvajajo preventivne delavnice z učenci od petega razreda naprej. Vzporedno z otroki so v socialno učenje vključeni tudi njihovi starši in celoten učiteljski zbor šole.

Utrinki iz programa
Na vsakem izobraževalnem srečanju učiteljev, ravnateljev, svetovalnih delavcev, prostovoljcev, staršev in otrok opravimo skupinsko in anonimno individualno ocenjevanje dotedanjega dela na programu. Zbrane odzive o tem, kako program doživljajo, kaj jim ustreza in koristi, česa pogrešajo ali jih moti ter njihova odprta vprašanja raziskovalno obdelujemo.
Otroci sprejemajo učne ure programa Lepo je živet' z zadovoljstvom. Veseli so študentov
prostovoljcev, ki jih pridejo »učit« v šolo od zunaj. Ugaja jim delavniški način socialnega učenja s pogovorom, igricami in drugimi aktivnimi metodami ob njihovih izkušnjah.
Nekaj njihovih misli:

Naučil sem se, da je alkohol nevaren in kaj mi gre dobro od rok.
Naučila sem se kaj lahko naredi alkohol in kako reči če ti nekdo ponudi alkohol in tudi druge reči.
Znanje mi bo koristilo takrat, ko me bo kdo vprašal če bom kaj alkohola bom odločno rekla ne.
Ko bom velika bom imela mero pri pitju.
Koristilo mi bo, če bom kdaj moral v slabi družbi pretehtati in premisliti položaj.
Naučil sem se, da na igrah na srečo težko zmagaš. Ko si na facebooku in je kaj narobe, je treba čim prej povedati staršem ali policiji.
No, ja, naučil sem se pravilno prehranjevati in spoznal sem da nekateri ljudje niso tako »bed« kakor se mi je zdel. Mogoče tudi to, da je zajtrk zelo pomemben in tako bom od zdaj naprej vedno pojedla »močen« zajtrk
Najbolj zanimivo mi je bilo, ko so mi sošolci pisali na hrbet in smo videli kaj si kdo misli o drugem.

V končni evalvaciji študentov – prostovoljcev izstopa njihovo zadovoljstvo, da so se lahko preizkusili pri tako konkretnem in koristnem delu . Svoje prostovoljsko delo z učenci, usposabljanje zanj in izkušnjo medsebojnega sodelovanja vseh prostovoljcev ocenjujejo za eno boljših izkušenj.
Nekaj njihovih izjav:

Zelo dober vtis o programu sem dobila že na prvem usposabljanju pa tudi na vseh nadaljnjih. Energija in pozitivnost vseh sodelujočih sta bili res enkratni in verjamem, da smo ju prenesli tudi v razrede.
Najlepše doživetje letošnjih delavnic je bila zame zaključna prireditev za 5. razred: ko so prišli starši, otroci so pokazali svoje izdelke, vzdušje je bilo enkratno in mislim, da so bili vsi navdušeni, zame pa je bila to neke vrste potrditev in najlepša povratna informacija.
Spoznala sem, da mi je všeč delo z otroki, da pa je pozitivno avtoriteto včasih težko doseči in vzdrževati. Pravzaprav je bila to moja prva prava izkušnja z druge strani katedra, zato cenim vpogled v učiteljsko delo in njegovo težavnost. Naučila sem se, da obstajajo možnosti za kakovostno vzgojo.

Tudi delo s starši poteka po metodi socialnega učenja, kjer skupaj s starši iščemo rešitve glede varovalnih dejavnikov pred omamljanjem mladih. Če navedemo kratek povzetek analize njihovih zapisov:

Prvo mesto zavzame zgled zdravega načina življenja, ki ga živita starša sama in ga prevzemajo od njiju otroci, vključno z njunim odnosom do alkohola ter odprtim in jasnim pogovorom o njem in drugih mamilih.
Odprt, sproščen, konstruktiven in pristen pogovor v družini.
Odnos med staršema, z otroki in drugimi ljudmi; še posebej zaupen odnos z otrokom, da čuti oporo in varnost ter nam lahko zaupa tudi v težkih trenutkih.
Starši si zelo želijo, da bi svojemu otroku pomagali graditi pozitivno samopodobo in zdravo samozavest; menijo, da je to pomembno za preprečevanje omamljanja v poznejšem življenju.
Prosti čas in njegova uporaba. Starši menijo, da morajo sami s svojim življenjem kazati otrokom različne načine zdravega preživljanja prostega časa; naštevajo športe, glasbo, krožke, delo in življenje v naravi, umetnost, branje … Otroka pa naj usmerjajo in spodbujajo v primerne dejavnosti.
Vrstniki in osebna družba so med najpomembnejšimi dejavniki za kakovost življenja človeka in za njegovo zaščito pred omamljanjem. Starši poudarjajo predvsem, kako pomembno je, s kakšnimi vrstniki se njihov otrok druži. Zelo se zavedajo, da je vpliv te družbe lahko odločilni, da otrok zaide na »kriva pota«. 

Z učitelji se v okviru programa srečamo na seminarju, kjer prav tako delo poteka po metodi socialnega učenja. Nekaj razmišljanj učiteljev iz seminarja.

Veseli me, da je naša šola ena izmed tistih, ki bo pripomogla svoj delček mozaika k zmanjšanju in preprečevanju omamljenosti.
Prav je, da si upamo javno in glasno spregovoriti o pereči problematiki in, da ne govorimo le o trdih drogah, ampak tudi o alkoholu.
Delavnice z otroki so aktivne, prostovoljci so usposobljeni, otroke znajo motivirati, da razmišljajo in konkretno rešujejo naloge
Dobra šola je tista, ki diha preventivo sama po sebi. Prostovoljec in učitelj močno vplivata na učence s svojo osebnostjo, s svojim bogastvom, ki ga na spoštljiv in igriv način podeli z učenci. Zato je pomembno, da se vsak, ki sodeluje, dobro pozna in se zaveda svojega vpliva ter ga zavestno uporablja. Humor je nujen.

Program sofinancira Mestna občina Ljubljana, Urad za preprečevanje zasvojenosti.