Živali v Ljubljani

Pestrost živalskih vrst

V Ljubljani najdemo veliko različnih okolij, od mestnega središča in stanovanjskih naselij vse do gozdov, parkov in kmetijske krajine. Lahko se pohvalimo, da kar dve tretjini območja Mestne občine Ljubljana predstavlja tako imenovani zeleni pas. Pestrost teh okolij omogoča, da v Ljubljani živijo različne prostoživeče živali. V samem središču mesta živijo le vrste, ki so najbolj vajene človeške družbe, v neposredni okolici pa tudi nekatere bolj bojazljive, redke in ogrožene. Na Ljubljanskem barju tako med drugim najdemo tudi kosca, ki je ogrožena ptica v svetovnem merilu, ter postovko, ki je evropsko ogrožena ptica.

Živalski vrt Ljubljana

Živalski vrt Ljubljana se vse od marca 1949 razprostira na 20 hektarjih površin Krajinskega parka Tivoli Rožnik Šišenski hrib, v sklopu Biološkega središča. Razgibanost in gozdnatost jugozahodnih pobočij mu med živalskimi vrtovi Evrope, zlasti med mestnimi, daje prav poseben značaj. Je edini klasični živalski vrt v Sloveniji, ki ves čas prikazuje približno 600 živali 120 živalskih vrst.

Najpomembnejše neformalno izobraževalno središče o živalstvu v državi letno obišče več kot 280.000 obiskovalcev, kar ga uvršča med najbolj priljubljene turistične destinacije Ljubljane in Slovenije. Živalski vrt Ljubljana ima  izredno pomembno vlogo v ozaveščanju in izobraževanju javnosti na področju varstva narave in okolja, ob tem skrbi za preživetje ogroženih živalskih vrst. V vrtu so zbrane živalske vrste z vseh kontinentov, ponaša pa se predvsem z vrstami, značilnimi za ta del sveta oziroma za področje, kjer se stikajo alpski, panonski in sredozemski svet. Za delovanje Javnega zavoda Živalski vrta Ljubljana, v okviru katerega kot javna služba deluje tudi Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana, vsako leto prispevamo skoraj 700.000 evrov. Kljub dejstvu, da gre za institucijo nacionalnega pomena ter večplastnega značaja (rekreacijski, izobraževalni, turistični, raziskovalni, naravovarstveni), javni zavod od države ne prejema nobenih sredstev.

Neposredni stik z živalmi

Posebnost ljubljanskega živalskega vrta je, da si obiskovalci, predvsem otroci, lahko privoščijo zelo neposreden stik z živalmi, med drugim lahko vsak dan sodelujejo pri hranjenju živali, se ob določenih dnevih udeležijo nočnega ogleda živalskega vrta, se srečajo s svojo najljubšo živaljo, postanejo oskrbnik za en dan in še marsikaj.

Vrt slovi po izredno široki paleti programov  - od tematskih vodenj šolskih skupin, počitniškega varstva otrok, do nočnih taborjenj in praznovanja rojstnih dni.

Na področju komuniciranja znanosti je zavod prejel tudi nagrado Prometej, ki jo podeljuje Slovenska akademija znanosti in umetnosti SAZU.

Dodatnih programov se je od leta 2007 udeležilo preko 600.000 obiskovalcev, večinoma otrok.

Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana

Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana je največje zavetišče v Sloveniji, ustanovljeno med prvimi, v njem pa najde varno zavetje kar četrtina slovenskih zapuščenih živali.  Pohvali se lahko z ogromnim strokovnim napredkom: živali oskrbuje po najvišjih strokovnih protokolih za zavetišča v Sloveniji in med naprednejšimi v svetu, ter ne izvaja evtanazij v primeru potrebe po daljši namestitvi živali.

Največji napredek v zadnjih letih je med drugim pričetek strokovne socializacije in prevzgoje psov z neželenim vedenjem ter s strokovno usposabljanje prostovoljcev - sprehajalcev zavetišča, ki v prvi vrsti veliko psom omogoča posvojitev in dodatno vzpodbuja splošen trend šolanja in vzgoje psov, povečuje odgovornost skrbnikov. 

Kako pomagam Zavetišču, tudi če živali ne morem posvojiti?

  • S sprehajanjem psov  je vsakdo, ki pripravljen pomagati dobrodošel in nam dragocen. Na spletni strani zavetišča je podrobno predstavljen postopek in program usposabljanja. Namreč le usposobljeni polnoletni sprehajalci lahko opravljajo delo sprehajanja, saj je sprehajanje v zavetišču veliko več kot le sprehod v naravi. 
  • Z začasnim skrbništvom za osirotele mačje mladiče lahko pomagajo številnim zapuščenim mačjim mladičem. 
  • Občani lahko pomagajo pri skrbi za prostoživeče mačke, in sicer z ulovom za namen sterilizacije/kastracije in tako preprečitev kotitve neželenih mladičev, še več mačkam na ulici. Za informacije naj se zainteresirani obrnejo na Zavetišče. 
  • Občani lahko všečkajo Facebook stran Zavetišča, kjer so objavljene fortografije živali za posvojitev.  
  • Pišejo zgodbe o tem, kako so našli žival in ji pomagali ter s tem vzpodbujajo druge.
  • Delijo svoje dogodivščine s posvojenimi živali iz zavetišča čim širše in tako vzpodbujajo posvojitve iz zavetišča.
  • Osveščajo bližnje, prijatelje, sosede  o odgovornem odnosu do živali in tako pomagajo k večanju odgovornosti celotne družbe.
  • Pomagajo s finančnimi prispevki.
  • Pomagajo z materialnimi donacijami.
  • Občani lahko namenijo del dohodnine za zapuščene pse v Zavetišču Ljubljana.

Gradnja novega zavetišča

Največji dosežek pa je zagotovo priprava projekta za gradnjo novega zavetišča, ki je tik pred izvedbo in katerega ocenjena vrednost znaša okrog 5,5 milijonov evrov. Prostore nekdanje goveje farme Ljubljanskih mlekarn, ki so bili leta 2002 preurejeni v zavetišče v času prve prakse sistematične oskrbe zapuščenih psov in mačk pri nas, bodo tako zamenjali največji in najsodobneje urejeni prostori v Sloveniji, ki bodo poleg osnovne naloge izvajanja javne službe zavetišča omogočali tudi razvoj središča za obravnavo širše problematike odgovornega skrbništva in dobrobiti hišnih živali in izobraževanje ter usposabljanju mladih strokovnih kadrov, kot tudi zainteresirane javnosti.

31

Hranjenje prostoživečih živali

Ribe, race in golobi so prostoživeče živali, ki jih ni potrebno hraniti, saj hrano poiščejo v svojem naravnem okolju. Človek s hranjenjem posega v naravno ravnovesje in vpliva na številčnost populacij, organska hranila (npr. kruh za race) pa škodljivo vplivajo na kakovost vode in lahko povzročijo pomanjkanje kisika, ki privede do pogina rib.

Leta 2015 smo izvedli spremembo Odloka o urejanju in čiščenju občinskih cest in javnih zelenih površin. Razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev Odloka so bile pobude Zavetišča Ljubljana, društev za zaščito živali in druge zainteresirane javnosti za spremembo odloka, na podlagi katerega na javnih površinah ne bi prepovedali hranjenja vseh živali, ki živijo prosto v naravi v vseh primerih, pač pa dovolili hranjenje živali za potrebe izvajanja projektov, ki so odobreni s strani MOL. S tem smo uredili izjeme pri prepovedi hranjenja živali, ki živijo prosto v naravi tako na občinskih cestah kot na javnih zelenih površinah, kajti nekontrolirano hranjenje teh živali povzroča onesnaženje javnih površin. Obenem pa smo zagotovili uspešno nadaljevanje izvajanja projektov, ki so odobreni s strani MOL. Namen odloka je dosežen, čeprav se še vedno pojavljajo občani (predvsem starejši in upokojenci), ki se jim golobi smilijo in mečejo ostanke hrane ter drobtine na javne površine, kjer je večje število ptic. 

Projekt Prostoživeče mačke v mestu

Posebno mesto zavzema projekt Prostoživeče mačke v mestu, ki ga vodi Zavetišča za zapuščene živali in je kot prvi v Sloveniji sistematično pristopil k reševanju te problematike in razvil poseben spletni portal MuceLj za uporabnike, ki sodelujejo v projektu ter za spremljanje populacije prostoživečih mačk in statistike na tem področju.

Zakaj vedno več vran v mestu?

Vrane, ki so izredno inteligentna vrsta, so se v mestu naselile zaradi obilice hrane in ker se v mestu počutijo varne. Za najbolj učinkovit ukrep za redčenje vran v mestu se je izkazalo sokolarjenje, plašenje in odstrel na kmetijskih površinah in seveda preprečevanje dostopa do odpadkov.

Siva vrana je vrsta, ki ni zavarovana in sodi med divjad oziroma med lovne vrste. Z divjadjo upravlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Lov je dovoljen izven gnezditvene sezone, vendar pa je območje mesta nelovno območje, zato v mestu ni mogoče uravnavati velikost populacije sive vrane z odstrelom. 

Kljub temu, da na Mestni občini Ljubljana nismo pristojni za reševanje problematike, smo pred časom namestili gnezdilnice za sokola selca (na Poljanah in v Trnovem) in upamo, da bodo s časom sokoli gnezda tudi naselili. Tako vplivamo na zmanjšanje populacije na naraven način, brez uporabe strelnega orožja, strupov in hormonov. Sokol selec je sicer naravni sovražnik vrane. Na območju mesta se večkrat pojavlja, predvsem v zimskem času, ko išče hrano.

Skrb za pasje prijatelje

V zadnjem desetletju smo postavili že štiri pasje parke. Ob Vilharjevi ulici (v sklopu Severnega parka) smo v letu 2010 uredili pasje igrišče v velikosti 930 m2, leta 2013 v Štepanjskem naselju (ob Pesarski) v velikosti 960 m2 in leta 2016 v Kosezah ob koseških blokih na Ulici bratov Učakar v izmeri 1420 m2. ter v Šmartinskem parku v izmeri 1500 m2.

V Tivoliju in ob četrtni skupnosti Vič imamo urejeni tudi dve pasji stranišči na prostem, na območju Mestne občine Ljubljana pa je na javnih površinah postavljenih tudi 234 pasjih stebričkov, kamor lahko lastniki psov odlagajo pasje iztrebke. Pasji iztrebek, pobran z vrečko, lahko občani odložijo v posodo oziroma koš za mešane komunalne odpadke. Namen sprehajališč je, da se psi prosto gibljejo, medtem ko morajo imeti lastniki v ostalem delu parka svoje ljubljenčke na povodcu. V obeh parkih so postavljene klopi za obiskovalce, koši za smeti in koši za pasje iztrebke.

Uporaba pasjih parkov je v Mestni občini Ljubljana brezplačna, saj želimo z njimi spodbuditi do vseh prijazno sobivanje lastnikov psov, njihovih kosmatincev ter ostalih občanov. Priljubljenost pasjih parkov nas zelo veseli. Ljubljana je mesto, prijazno tako do ljudi kot tudi do njihovih ljubljenčkov.

Lastniki psov, bodite odgovorni!

Psi so najboljši človekovi prijatelji, zato z njimi ravnajmo odgovorno. Na sprehodih počistimo za njimi, vodimo jih na povodcih in pazimo, da ne bodo prestrašili predvsem otrok, ki se jih lahko bojijo. 

V Mestni občini Ljubljana opravljamo preventivne nadzore in o vsem tem tudi opozarjamo, vsem lastnikom psov pa v znak ozaveščanja inšpektorji podarijo tudi biorazgradljive vrečke za pasje iztrebke. Na terenu opažamo, da ima večina sprehajalcev vrečke za pasje iztrebke in da se število lastnikov psov, ki jih uporabljajo, povečuje. Žal pa se najdejo tudi nevestni lastniki, ki za svojim ljubljenčkom iztrebkov ne poberejo. Nepobiranje iztrebkov je za občane zagotovo moteče.

Na Inšpektoratu MU MOL opravljamo skupne usmerjene nadzore v sodelovanju z Mestnim redarstvom in Policijsko postajo vodnikov službenih psov. Ukrepanje je sicer težavno, saj je potrebno lastnika živali osebno zaznati pri izvršenem prekršku.