Živali v Ljubljani

Pestrost živalskih vrst

V Ljubljani najdemo veliko različnih okolij, od mestnega središča in stanovanjskih naselij vse do gozdov, parkov in kmetijske krajine. Lahko se pohvalimo, da kar dve tretjini območja Mestne občine Ljubljana predstavlja tako imenovani zeleni pas. Pestrost teh okolij omogoča, da v Ljubljani živijo različne prostoživeče živali. V samem središču mesta živijo le vrste, ki so najbolj vajene človeške družbe, v neposredni okolici pa tudi nekatere bolj bojazljive, redke in ogrožene. Na Ljubljanskem barju tako med drugim najdemo tudi kosca, ki je ogrožena ptica v svetovnem merilu, ter postovko, ki je evropsko ogrožena ptica.

Pod Rožnikom ima prostor Živalski vrt Ljubljana, sodobno zasnovan center, v katerem se trudijo, da živalim uredijo čim bolj naraven prostor, ki vsebuje vse, kar posamezna žival potrebuje: prostor za spanje, sončenje, kopanje, iztrebljanje, opazovanje, skrivanje... Živalski vrt obišče okoli 250 tisoč obiskovalcev letno, ki lahko tam seznanijo z ekološko soodvisnostjo med neživo in živo naravo ter s pomenom varstva narave in naravnega okolja.

Pod okriljem Mestne občine Ljubljana deluje tudi Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana, ki je namenjeno oskrbi zapuščenih psov in mačk. Tam jim nudijo pomoč, oskrbo in začasno namestitev, dokler jim ne najdejo starega ali novega lastnika.

Poleg skrbi za zapuščene živali v zavetišču skrbijo tudi za zdravstveno varstvo tako imenovane populacije prostoživečih domačih mačk. Potem, ko mačke oskrbijo (kastrirajo oziroma sterilizirajo ali pozdravijo) jih vrnejo nazaj v njihovo okolje.

Zakaj vedno več vran v mestu?

Vrane, ki so izredno inteligentna vrsta, so se v mestu naselile zaradi obilice hrane in ker se v mestu počutijo varne. Za najbolj učinkovit ukrep za redčenje vran v mestu se je izkazalo sokolarjenje, plašenje in odstrel na kmetijskih površinah in seveda preprečevanje dostopa do odpadkov.

Siva vrana je vrsta, ki ni zavarovana in sodi med divjad oziroma med lovne vrste. Z divjadjo upravlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Lov je dovoljen izven gnezditvene sezone, vendar pa je območje mesta nelovno območje, zato v mestu ni mogoče uravnavati velikost populacije sive vrane z odstrelom. 

Kljub temu, da na Mestni občini Ljubljana nismo pristojni za reševanje problematike, smo pred časom namestili gnezdilnice za sokola selca (na Poljanah in v Trnovem) in upamo, da bodo s časom sokoli gnezda tudi naselili. Tako vplivamo na zmanjšanje populacije na naraven način, brez uporabe strelnega orožja, strupov in hormonov. Sokol selec je sicer naravni sovražnik vrane. Na območju mesta se večkrat pojavlja, predvsem v zimskem času, ko išče hrano.

Skrb za pasje prijatelje

Pasje parke smo uredili ob Vilharjevi ulici (v sklopu Severnega parka), v Štepanjskem naselju (ob Pesarski) in v Kosezah ob Ulici bratov Učakar. V Tivoliju in ob četrtni skupnosti Vič imamo urejeni tudi dve pasji stranišči na prostem, na območju Mestne občine Ljubljana pa je na javnih površinah postavljenih tudi 234 pasjih stebričkov, kamor lahko lastniki psov odlagajo pasje iztrebke. Pasji iztrebek, pobran z vrečko, lahko občani odložijo v posodo oziroma koš za mešane komunalne odpadke. Namen sprehajališč je, da se psi prosto gibljejo, medtem ko morajo imeti lastniki v ostalem delu parka svoje ljubljenčke na povodcu. V obeh parkih so postavljene klopi za obiskovalce, koši za smeti in koši za pasje iztrebke.

Uporaba pasjih parkov je v Mestni občini Ljubljana brezplačna, saj želimo z njimi spodbuditi do vseh prijazno sobivanje lastnikov psov, njihovih kosmatincev ter ostalih občanov. Priljubljenost pasjih parkov nas zelo veseli. Ljubljana je mesto, prijazno tako do ljudi kot tudi do njihovih ljubljenčkov.

Lastniki psov, bodite odgovorni!

Psi so najboljši človekovi prijatelji, zato z njimi ravnajmo odgovorno. Na sprehodih počistimo za njimi, vodimo jih na povodcih in pazimo, da ne bodo prestrašili predvsem otrok, ki se jih lahko bojijo. 

V Mestni občini Ljubljana opravljamo preventivne nadzore in o vsem tem tudi opozarjamo, vsem lastnikom psov pa v znak ozaveščanja inšpektorji podarijo tudi biorazgradljive vrečke za pasje iztrebke. Na terenu opažamo, da ima večina sprehajalcev vrečke za pasje iztrebke in da se število lastnikov psov, ki jih uporabljajo, povečuje. Žal pa se najdejo tudi nevestni lastniki, ki za svojim ljubljenčkom iztrebkov ne poberejo. Nepobiranje iztrebkov je za občane zagotovo moteče.

Na Inšpektoratu MU MOL opravljamo skupne usmerjene nadzore v sodelovanju z Mestnim redarstvom in Policijsko postajo vodnikov službenih psov. Ukrepanje je sicer težavno, saj je potrebno lastnika živali osebno zaznati pri izvršenem prekršku.

Hranjenje prostoživečih živali

Ribe, race in golobi so prostoživeče živali, ki jih ni potrebno hraniti, saj hrano poiščejo v svojem naravnem okolju. Človek s hranjenjem posega v naravno ravnovesje in vpliva na številčnost populacij, organska hranila (npr. kruh za race) pa škodljivo vplivajo na kakovost vode in lahko povzročijo pomanjkanje kisika, ki privede do pogina rib.

Leta 2015 smo izvedli spremembo Odloka o urejanju in čiščenju občinskih cest in javnih zelenih površin. Razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev Odloka so bile pobude Zavetišča Ljubljana, društev za zaščito živali in druge zainteresirane javnosti za spremembo odloka, na podlagi katerega na javnih površinah ne bi prepovedali hranjenja vseh živali, ki živijo prosto v naravi v vseh primerih, pač pa dovolili hranjenje živali za potrebe izvajanja projektov, ki so odobreni s strani MOL. S tem smo uredili izjeme pri prepovedi hranjenja živali, ki živijo prosto v naravi tako na občinskih cestah kot na javnih zelenih površinah, kajti nekontrolirano hranjenje teh živali povzroča onesnaženje javnih površin. Obenem pa smo zagotovili uspešno nadaljevanje izvajanja projektov, ki so odobreni s strani MOL. Namen odloka je dosežen, čeprav se še vedno pojavljajo občani (predvsem starejši in upokojenci), ki se jim golobi smilijo in mečejo ostanke hrane ter drobtine na javne površine, kjer je večje število ptic.