Projekt APPLAUSE: razlaga projekta otrokom višjih razredov osnovnih šol

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Razlaga projekta otrokom nižjih razredov OŠ

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Kulinarična delavnica - Chutney iz štrbonclja

Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki ... Preberi več > Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki so rahlo trnati, listi imajo na pecljih žleze, cvetovi večinoma ne rastejo v socvetjih, ampak posamezno, plodovi so do 3 cm debeli, okrogli, rdeči ali rumeni in poprhnjeni. V Sloveniji je pogosta t. i. pisardovka (P. cerasifera ‘Pissardii’), njena sorta s temno rdečimi listi, belimi do rožnatimi cvetovi in škrlatnordečimi plodovi. Sorta ‘Nigra’ ima v prečnem prerezu rdeče poganjke in temno rdeče liste, ki so večji kot pri pisardovki. Vrsta je morfološko precej variabilna, možno je tudi, da pri nas obstajajo njeni križanci z drugimi gojenimi vrstami iz rodu sliv.

Rastišča: Raste na obrežjih rek, ruderalnih rastiščih, vzdolž železniških nasipov, na gozdnih robovih, gozdnih jasah, robovih cest in železnic. Navadno tvori zelo goste sestoje, v katerih drugih rastlin skorajda ni.

Čas cvetenja: Marec–april.

Zrelost semen: Julij–avgust.

Razmnoževanje in razširjanje: Semena razširjajo ptice, ki se prehranjujejo z njenimi plodovi. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Kulinarična delavnica - Smoothie iz štrbonclja

Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki ... Preberi več > Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki so rahlo trnati, listi imajo na pecljih žleze, cvetovi večinoma ne rastejo v socvetjih, ampak posamezno, plodovi so do 3 cm debeli, okrogli, rdeči ali rumeni in poprhnjeni. V Sloveniji je pogosta t. i. pisardovka (P. cerasifera ‘Pissardii’), njena sorta s temno rdečimi listi, belimi do rožnatimi cvetovi in škrlatnordečimi plodovi. Sorta ‘Nigra’ ima v prečnem prerezu rdeče poganjke in temno rdeče liste, ki so večji kot pri pisardovki. Vrsta je morfološko precej variabilna, možno je tudi, da pri nas obstajajo njeni križanci z drugimi gojenimi vrstami iz rodu sliv.

Rastišča: Raste na obrežjih rek, ruderalnih rastiščih, vzdolž železniških nasipov, na gozdnih robovih, gozdnih jasah, robovih cest in železnic. Navadno tvori zelo goste sestoje, v katerih drugih rastlin skorajda ni.

Čas cvetenja: Marec–april.

Zrelost semen: Julij–avgust.

Razmnoževanje in razširjanje: Semena razširjajo ptice, ki se prehranjujejo z njenimi plodovi. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Kulinarična delavnica - Čokoladna pena iz štrbonclja

Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki ... Preberi več > Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki so rahlo trnati, listi imajo na pecljih žleze, cvetovi večinoma ne rastejo v socvetjih, ampak posamezno, plodovi so do 3 cm debeli, okrogli, rdeči ali rumeni in poprhnjeni. V Sloveniji je pogosta t. i. pisardovka (P. cerasifera ‘Pissardii’), njena sorta s temno rdečimi listi, belimi do rožnatimi cvetovi in škrlatnordečimi plodovi. Sorta ‘Nigra’ ima v prečnem prerezu rdeče poganjke in temno rdeče liste, ki so večji kot pri pisardovki. Vrsta je morfološko precej variabilna, možno je tudi, da pri nas obstajajo njeni križanci z drugimi gojenimi vrstami iz rodu sliv.

Rastišča: Raste na obrežjih rek, ruderalnih rastiščih, vzdolž železniških nasipov, na gozdnih robovih, gozdnih jasah, robovih cest in železnic. Navadno tvori zelo goste sestoje, v katerih drugih rastlin skorajda ni.

Čas cvetenja: Marec–april.

Zrelost semen: Julij–avgust.

Razmnoževanje in razširjanje: Semena razširjajo ptice, ki se prehranjujejo z njenimi plodovi. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Kako prepoznamo Thunbergov česmin?

Ptiči mu pomagajo, da se skriva v živih mejah, tudi če ga ne posadimo.

Domovina: Vzhodna Azija.

Opis: Thunbergov češmin je do 1 m visok, gosto ... Preberi več > Ptiči mu pomagajo, da se skriva v živih mejah, tudi če ga ne posadimo.

Domovina: Vzhodna Azija.

Opis: Thunbergov češmin je do 1 m visok, gosto razrasel grm s tankimi vejami. Listi so zeleni ali rdeče nadahnjeni, 2–4 cm dolgi, lopatičasti, z izrazito zaokroženim vrhom in proti dnu postopno zoženi. Ima večinoma enostavne trne, ti so dolgi 5–15 mm. Cvetovi so v zalistnih grozdih, os socvetja je lokasto ukrivljena. Cvetovi so rumeni, lahko tudi rdečkasti. Plodovi so rdeče eliptične jagode, ki na vejah ostanejo še dolgo v zimo.

Rastišča: Pogosto je gojen kot okrasni grm ali v živih mejah, spontano se pojavlja v podrasti živih mej in gozdov. Vrsta se subspontano razrašča predvsem ob gozdnih potokih, od koder se lahko širi tudi v gozdni prostor, kjer se že kaže njena invazivnost.

Čas cvetenja: Maj–junij.

Zrelost semen: Od julija naprej, a na grmu ostanejo še vso zimo, če jih prej ne pozobajo ptice.

Razmnoževanje in razširjanje: Plodove rade jedo ptice, najverjetneje se s tem širijo tudi semena, tako da se lahko mlade rastline pojavljajo daleč od materinske. Grm se razširja tudi vegetativno, z razraščanjem in z ukoreninjanjem odlomljenih vej. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Kako prepoznamo sivi dren

Beli plodovi sivega drena gredo v slast tudi pticam.

Domovina: Vzhodni del Severne Amerike.
Opis: Sivi dren je do 4 m visok grm s številnimi ... Preberi več > Beli plodovi sivega drena gredo v slast tudi pticam.

Domovina: Vzhodni del Severne Amerike.
Opis: Sivi dren je do 4 m visok grm s številnimi olesenelimi pritlikami. Lubje je gladko, temnordeče, golo in bleščeče (redko rumene ali rjave barve); na njem opazimo lenticele (prezračevalne brazgotine). Listi so nasprotno razvrščeni, jajčastosuličasti, s 5–7 pari stranskih žil, dolgi 8–12 cm, posebej veliki so na enoletnih vejah (tudi čez 10 cm). Zgornja in spodnja stran listov je različnih barv: zgoraj so listi zeleni, spodaj sivi do sivozeleni. Cvetovi so štirištevni, dišeči, beli in združeni v gosta, 5–8 cm široka češuljasta socvetja. Plodovi so sočni, enosemenski, beli ali svetlosivi, kroglasti, 6–8 mm dolgi.

Rastišča: Vrsti ustrezajo težka, vlažna, namočena oz. zamočvirjena tla, vrsta se v naravi zato pojavlja v različnih tipih obrežne vegetacije, v močvirjih, jelševih grezih in v podobnih vlagoljubnih združbah. Sivi dren hitro preraste velike površine. Z gosto krošnjo senči domorodno rastje, kar zmanjša vrstno pestrost in preprečuje pomlajevanje domorodnega drevja (zavira rast kalic).
Čas cvetenja: Maj–junij.

Zrelost semen: September–oktober.

Razmnoževanje in razširjanje: Sivi dren se širi vegetativno s pritlikami: spodnji poganjki polegajo in se zakoreninjajo. Tudi odlomljene in obrezane veje se lahko ukoreninijo in odženejo. Človek nehote širi vrsto tako, da odrezane veje z gojenih grmov zavrže v naravno okolje. Tam se veje lahko ukoreninijo in razvije se nov grm. Sivi dren se razmnožuje tudi s semeni, ki se razširjajo z iztrebki ptic, ki pojedo plodove. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Kako odstranimo žlezavo nedotiko?

Odstranjevanje
Cele rastline izpulimo še pred cvetenjem. V tem času ni nevarnosti, da bi nehote razsejali semena. Večje sestoje lahko pred cvetenjem ... Preberi več > Odstranjevanje
Cele rastline izpulimo še pred cvetenjem. V tem času ni nevarnosti, da bi nehote razsejali semena. Večje sestoje lahko pred cvetenjem tudi pokosimo, a je treba košnjo zaradi obraščanja rastlin večkrat ponoviti.

Kam z odstranjenimi rastlinami
Žlezavo nedotiko lahko oddate v zbirnem centru Povšetova v ustrezen zabojnik:

1. Zabojnik ŽLEZAVA NEDOTIKA:
cvetoče ali necvetoče rastline brez podzemnih delov (lahko z listi in plodovi), nabrane od junija do oktobra.

2. Zabojnik ZELENI ODREZ:
podzemne dele žlezave nedotike,
mlade rastline žlezave nedotike.
Na domač kompost lahko odložite:

necvetoče izruvane rastline lahko kompostiramo v domačem kompostniku.
Opozorilo: Žlezava nedotika je vključena na seznam invazivnih tujerodnih vrst Uredbe (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. To pomeni, da je ravnanje z njo strogo regulirano in mora biti v skladu s Protokolom ravnanja pri odstranjevanju žlezave nedotike v okviru projekta Applause. Ta je objavljen na spletni strani: https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/applause/ < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Katere so grmovne tujerodne invazivne vrste?

Meščankam in meščanom Mestne občine Ljubljana želimo olajšati samostojno prepoznavanje invazivnih tujerodnih rastlin in tega, kako jih ustrezno ... Preberi več > Meščankam in meščanom Mestne občine Ljubljana želimo olajšati samostojno prepoznavanje invazivnih tujerodnih rastlin in tega, kako jih ustrezno odstraniti in predelati v koristne izdelke (1). Če tega ne želijo narediti sami, se bodo lahko oglasili v centru ponovne uporabe, kjer jih bomo skupaj predelali na delavnicah (2), lahko pa jih bodo zgolj oddali v zbirnem centru, kjer jih bomo partnerji v projektu predelali v koristne izdelke in prodali (3). < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Kako prepoznam žlezavo nedotiko

Plodovi želzave nedotike eksplodirajo – in tako raztrosijo semena po okolici.

Domovina: Himalaja.

Opis: Žlezava nedotika je do 2 m visoka ... Preberi več > Plodovi želzave nedotike eksplodirajo – in tako raztrosijo semena po okolici.

Domovina: Himalaja.

Opis: Žlezava nedotika je do 2 m visoka enoletnica z močnim, golim, do 4 cm širokim, prosojnim in kolenčasto odebeljenim steblom, ki je votlo in sočno. Jajčastosuličasti ostro nazobčani listi so razvrščeni nasprotno, v zgornjem delu vretenasto, po tri v vretencu. Dolgi so 5–18 cm in 3–7 cm široki. Po pecljih so pokriti z žleznimi laski. Škrlatni ali rožnati cvetovi so združeni v latasta socvetja. Dolgi so 2–4 cm, dva stranska venčna lista sta zrasla v čeladasto tvorbo, trije pa so prosti. Cvetovi oddajajo močan vonj, ki poleg medičine v ostrogi privablja čebele. Plod je 3–5 cm dolga glavica, ki se ob zrelosti eksplozivno odpre in izvrže številna semena.

Rastišča: Žlezava nedotika raste predvsem na obrežjih rek, v obcestnih jarkih, na zasenčenih mestih ob robu travnikov, v močvirnih gozdovih in na poplavnih območjih.

Čas cvetenja: Julij–oktober.

Zrelost semen: Julij–november.

Razmnoževanje in razširjanje: Rastlina je enoletnica, ki se razmnožuje spolno s semeni. Ta se razširjajo s sunkovito izstrelitvijo iz plodov, naprej pa jih raznaša vodni tok, veter, morda tudi živali. Semena ostanejo kaljiva poldrugo leto. < Manj

Oglejte si posnetek