Predstavitev projekta izgradnje WiFi omrežja v MOL

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Obveznosti pokrivanja z WiFi storitvami

Izgradnja WiFi omrežja je razdeljena v 3 faze:

1. faza – ponudnik mora z brezžičnim signalom pokriti 90% površine območja centra Ljubljane obdanega s Tivolsko cesto, Aškerčevo cesto, Zoisovo cesto, Karlovško cesto, delom Dolenjske
ceste do železnice, železniško progo do Glavne železniške postaje, Vilharjevo cesto, delom Dunajske ceste in z vključenim območjem Parka Tivoli,

2. faza – ponudnik mora z brezžičnim signalom pokriti 80% na karti v prilogi označenega območja znotraj ljubljanske obvoznice,

3.faza – ponudnik mora z brezžičnim signalom pokriti 35% območja izven ljubljanske obvoznice.

 

Aktivnosti za izgradnjo WiFi omrežja

  • Izvedba meritev in planiranje WiFi dostopnih točk (AP) »access pointov«.
  • Širitev optičnega omrežja za potrebe dostopnih točk.
  • Priprava uličnih vozlišč za potrebe dostopnih točk.
  • Priprava centralne lokacije, montaža ter zagon opreme na centralni lokaciji.
  • Montaža dostopnih točk.
  • Vključitev dostopnih točk v omrežje.
  • Testiranje omrežja.
  • V prihodnjih dveh letih planiramo montirati okrog 1500 dostopnih točk.
  • Po trenutnem okvirnem planu bi pričeli z montažami čez cca. 2 do 3 mesece.
     

Opis brezžičnega sistema

  • Brezžično omrežje omogoča povezavo prenosne naprave (računalnika, dlančnika, mobilnega telefona), ki je opremljena z brezžično omrežno kartico v lokalno omrežje brez uporabe kablov.
  • Gre za enako tehnologijo, ki se uporablja v hišnih brezžičnih inštalacijah tako imenovanih WLAN omrežjih.
  • Komunikacija poteka preko radijskih valov, kar omogoča uporabnikom, da se lahko premikajo znotraj območja pokritosti povezave.
  • Dostopne točke (angl. access point) so osnovne postaje brezžičnega omrežja, ki komunicirajo z brezžičnimi napravami.
     

Dostopne točke – AP (»access point«)

  • Posamezne točke dostopa bodo medsebojno oddaljene največ do 250m.
  • V najboljših pogojih bo končni uporabnik lahko dosegal hitrost do 100Mb/s.
  • Podpora standardu 802.11n s tehnologijo MIMO (2x3).
  • Moč oddajanja do 28 dBm (0,63 W) na 2,4 GHz in 5 GHz območju.
  • Vsaka točka dostopa vsebuje dva ločena radijska vmesnika za delo na 2,4 GHz in 5 GHz, ki bosta skrbela za povezavo brezžičnih odjemalcev.
  • 5 GHz radijski vmesnik bo namenjen za brezžično povezavo med dostopnimi točkami.
  • Radijski vmesniki ustrezajo slovenski zakonodaji in ne presegajo dovoljenih moči.
  • Ves nadzor točk dostopa se izvaja preko centralnega upravnika (Controller).
     

Opis AP

  • Tip opreme: Cisco Aironet 1550.
  • Napajanje: 100-240 VAC, max. 60 W.
  • Število anten: 3 (vsesmerne antene).
  • Namestitev: zunanja uporaba, IP67.
  • Temperaturno območje: -20°C - 55°C
  • Dimenzije: 31cm x 20cm x 17cm (ŠxVxG).
  • Dolžina anten: 28cm.
  • Teža: 8kg.
     

Možnosti namestitve AP-ja

  • Na zid/steno/fasado.
  • Na nosilno jeklenico.
  • Na drog.

 

EMS – elektromagnetna sevanja

  • Elektromagnetna sevanja so navzoča povsod okoli nas.
  • Izvor so vse naprave, po katerih teče električni tok (radio, TV, mobilni telefoni, mikrovalovna pečica, indukcijske kuhalne plošče, sušilnik za lase, daljnovodi ...).
  • Oddajna moč dostopne točke – AP bo 0,63W.
  • Za primerjavo:
    – mikrovalovna pečica, delujejo z močjo 500W – 1000W,
    – posamezna indukcijska kuhalna plošča, delujeje z močjo 2000W.
     

EMS v brezžičnih omrežjih

  • Brezžična lokalna omrežja so prisotna povsod, v Ljubljani se ocenjuje, da jih je preko 5 tisoč.
  • Večina brezžičnih omrežij je nameščenih v objektih.
  • Delovanje brezžičnih lokalnih omrežjih določa mednarodni standard IEEE 802.11.
  • Na velikost EMS-a v brezžičnih omrežjih vpliva predvsem frekvenca delovanja in oddajna moč.
  • Podatkov o izmerjenih vrednosti EMS je zelo malo, ker so sevalne obremenitve zelo nizke in se zato meritve ne izvajajo.
  • Proizvajalec Cisco je za to opremo priporočil, da mora biti nameščena v oddaljenosti minimalno 20cm od prostora, kjer se zadržujejo ljudje.

 

Regulacija EMS-a

  • Z namenom varovanja zdravja pred škodljivimi učinki EMS, so bile na podlagi dolgoletnih znanstvenih raziskav določene mejne vrednosti za EMS.
  • V Sloveniji mejne vrednosti določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ul. RS 70/96).
  • Mejne vrednosti temeljijo na priporočilih Mednarodne komisije za varstvo pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP).
  • V Sloveniji je s predpisi urejen nadzor elektromagnetnih polj infrastrukturnih elektroenergetskih objektov nazivne napetosti nad 1 kV in infrastrukturnih visokofrekvenčnih objektov, katerih največje oddajne moči so večje od 100 W.
  • Meritve izvajajo pooblaščene organizacije Agencije RS za okolje.
  • Veliko informacij in pa lahko najdemo na projektu FORUM EMS http://www.forum-ems.si/