Odločite se za cepljenje proti davici, tetanusu...
V svetovnem in evropskem tednu cepljenja, med 24. in 30. aprilom 2024, ozaveščamo o pomenu cepljenja ter o nevarnostnih bolezni kot so davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza in drugih.
Davica je resna bolezen, ki se običajno začne z bolečim žrelom in lahko hitro povzroči težave pri dihanju. Bakterija lahko poškoduje srce in živčni sistem, pri težjih oblikah pa lahko povzroči celo smrt.
Tetanus je bolezen, ki prizadene živčni sistem, kar lahko privede do hudih mišičnih krčev. Ti lahko povzročijo težave pri dihanju in celo smrt. Bolezen povzroča bacil tetanusa, ki ga najdemo v zemlji (posebno gnojeni), v telo pa pride z vbodom, preko ran ali kožnih opeklin.
Oslovski kašelj je zelo nalezljiva bolezen, ki povzroča hude napade kašlja in posledično težave pri dihanju, traja pa lahko tudi do 10 tednov. Najbolj nevaren je za otroke, mlajše od enega leta, pri katerih lahko bolezen v zelo hudi obliki povzroči težke okvare možganov ali celo smrt.
Otroško paralizo povzroča virus, ki napade živčni sistem in lahko povzroči trajno ohromelost mišic (paralizo). Če prizadene mišice prsnega koša ali možgane, je bolezen lahko smrtna.
Okužbe, povzročene z bakterijo Haemophilus influenzae tipa b (Hib) lahko povzročajo več različnih hudih oblik bolezni, najpogosteje meningitis. Cepivo proti okužbi s hemofilusom influence tipa b zaščiti otroka le proti meningitisu, ki ga povzroča ta bakterija, ne pa pred drugimi meningitisi. Okužbe je potrebno hitro zdraviti, sicer se lahko končajo s smrtjo.
Hepatitis B je virusno obolenje jeter, za katerim lahko zbolimo ne glede na starost. Dojenčki, ki se okužijo z virusom hepatitisa B, imajo lahko le blage znake obolenja ali pa sploh nobenih. Pri dojenčkih in majhnih otrocih obstaja večje tveganje, da postanejo doživljenjski nosilci virusa, za te pa obstaja 25 % verjetnost, da se jim tekom življenja razvijeta rak jeter ali jetrna odpoved. Virus se pri obolelem človeku nahaja v telesnih tekočinah kot sta kri in slina, zato obstaja pri otrocih, katerih matere so okužene z virusom hepatitisa B, veliko tveganje, da se v nosečnosti ali med porodom okužijo s to boleznijo. Pri nas so takoj po porodu cepljeni novorojenčki mater, nosilk virusa hepatitisa B. Okužba se širi tudi s spolnimi kontakti, uporabo okuženih ostrih predmetov in s souporabo pribora za injiciranje.
Ljubljana pod povprečjem
Po podatkih Centra za nalezljive bolezni o precepljenosti predšolskih otrok v Sloveniji v letu 2023 je delež večine cepljenj v Ljubljani pod slovenskim povprečjem. Precepljenost proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, okužbam s Hib in hepatitisu B je v Ljubljani 93,3 %, medtem ko je v celotni Sloveniji 94,9 %.