• Z Vizijo »Ljubljana 2025«, sprejeto leta 2007, smo v Ljubljani oblikovali celovit pristop k trajnostnemu razvoju mesta.
• V Programu varstva okolja za obdobje od 2007 do 2013 smo opredelili strateški cilj vzpostavitve sistema trajnostne mobilnosti.
• Prvič po 25 letih smo leta 2010 pripravili Občinski prostorski načrt (OPN) – Izvedbeni del (ID) in Strateški del (SD) za obdobje 2011–2027, ki je ključen dokument za razvoj mesta.
• Leta 2010 smo v sodelovanju z Razvojno regionalno agencijo Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) pripravili Strokovne podlage urejanja javnega potniškega prometa v LUR.
• Leta 2012 smo sprejeli Prometno politiko MOL, katere poudarek je v omejevanju osebnega motornega prometa in spreminjanju potovalnih navad ljudi v bolj trajnostne načine – peš, s kolesom in z javnim prevozom ter izboljšanju porazdelitve mobilnosti tako, da bo tretjina poti opravljenih z javnim prevozom,tretjina s kolesom in peš ter tretjina z osebnim vozilom.
• Strategija elektromobilnosti v MOL (2013) obravnava del trajnostne mobilnosti, ki se nanaša na izbiro prevoznih sredstev na do okolja prijazen pogon, kot je elektrika.
• Tudi Trajnostna urbana strategija, tako strateški del (2016) kot izvedbeni načrt (2017), vsebuje ukrepe za spodbujanje trajnostne mobilnosti.
• V letu 2017 smo Prometno politiko nadgradili v Celostno prometno strategijo MOL, s katero smo v sodelovanju z različnimi deležniki in glede na dosedanje dosežke ponovno opredelili cilje za še boljšo kakovost življenja v Ljubljani. Zavezali smo se, da bo do leta 2027 2/3 poti opravljenih na trajnostni način – peš,s kolesom in z javnim prevozom.

Prometna politika Mestne občine Ljubljana je strateški dokument na področju prometa, mobilnosti in dostopnosti mesta, ki ga je septembra 2012 sprejel Mestni svet MOL.

Oblikovali smo jo skupaj z različnimi strokovnimi javnostmi, nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki z različnih področij.

Sledi temeljnemu cilju tovrstne mobilnosti v mestih, ki je nadomestiti dosedanji prometni sistem z energetsko bolj učinkovitimi, okoljsko neškodljivimi, prostorsko manj potratnimi in bolj zdravimi oblikami prometa v mestu in regiji.

Ključni cilj Prometne politike MOL je med drugim spremeniti potovalne navade in izboljšati porazdelitev mobilnosti tako, da bo tretjina poti opravljenih z javnim prevozom, tretjina s kolesom in peš ter tretjina z osebnim vozilom.

V letu 2017 smo predstavili Celostno prometno strategijo, strateški dokument za načrtovanje prometa s poudarkom na ukrepih za spodbujanje trajnostne mobilnosti v Ljubljani.

Strategija, katere priprava je skupaj z različnimi deležniki in širšo javnostjo potekala v prvi polovici leta 2017, je strateški dokument, ki predstavlja osnovo za pridobivanje evropskih nepovratnih sredstev, ki bodo v okviru nadaljnjih razpisov namenjeni ukrepom na področju trajnostne mobilnosti. Osredotoča se na dolgoročno trajnostno načrtovanje prometa in med drugim izpostavlja zeleno mestno politiko, strateško vključevanje električne mobilnosti, nove ključne cilje ter ukrepe za njihovo doseganje.

V Ljubljanski urbani regiji smo leta 2018 izdelali prvo celostno prometno strategijo na nivoju celotne razvojne regije. Gre za inovativen strateški dokument, ki izhaja iz dejanskih potreb regije kot celote in odgovarja njenim konkretnim izzivom na področju trajnostne mobilnosti.

Osrednji cilj ukrepov, vključenih v akcijski načrt, je predvsem dvig kakovosti življenja, s poudarkom na zmanjševanju uporabe osebnih vozil, spodbujanju uporabe javnega prevoza in nemotoriziranih načinov potovanja, znižanju visoke stopnje emisij in hrupa v prometu ter prometnih zastojev.

Občine Ljubljanske urbane regije so z zavedanjem, da je na izzive mobilnosti potrebno gledati dolgoročno ter da jih je moč rešiti le s skupnimi močmi in sodelovanjem vseh občin in ključnih deležnikov, trajnostno mobilnost kot eno izmed prioritetnih razvojnih nalog prepoznale že leta 2007, ko so skupaj pristopile k pripravi strokovnih podlag za urejanje javnega prometa v regiji. V zadnjem desetletju so bile številne aktivnosti usmerjene v iskanje rešitev, ki zagotavljajo dostopen, hiter, učinkovit, varen, čist in ekonomsko sprejemljiv promet, ki je nujno potreben, da regija še naprej razvija svoje potenciale, obenem pa predstavlja tudi pomembno vlogo pri zagotavljanju udobnega bivanja ter povezovanja ljudi.

Zagotovitev integrirane mobilnosti z dobro delujočim javnim potniškim prometom ter razvojem kakovostne in varne infrastrukture za pešce in kolesarje je že takrat postal skupni cilj, saj ta nudi številne prednosti tako za prebivalce in obiskovalce regije kot podjetja, družbo in okolje. Prostor je vse bolj dragocen, njegova uporaba pa mora biti kar se da preudarna. Številne aktivnosti in skupni projekti, kot na primer uvedba novih avtobusnih povezav s primestnimi občinami, mreža P+R središč, medobčinske kolesarske povezave ter trajnostni ukrepi Mestne občine Ljubljana (zaprtje mestnega središča in dela Slovenske ceste za osebni promet, brezplačni prevozi z električnimi vozili Kavalir, sistem izposoje koles Bicikelj, uvedba rumenih pasov za avtobuse, enotna vozovnica Urbana …) so tako že vrsto let usmerjene v varovanje naravnih danosti regije, povečevanje konkurenčnosti ter zagotavljanje vse bolj zdravega in kakovostnega okolja.

Priprava strateškega dokumenta CPS LUR je bil tako logičen korak, ki je ponovno povezal vseh 26 občin LUR v skupni zavezi za trajnostni razvoj regije. V dokumentu so definirani konkretni projekti za spodbujanje in omogočanje trajnostne mobilnosti, hkrati pa predstavlja tudi eno izmed ključnih strokovnih podlag za regionalni prostorski plan ter temelj za iskanje virov za njihovo izvedbo.