Sistem P+R (angleško park and ride oziroma parkiraj in se pelji) je kombinacija zasebnega in javnega prevoza, ki omogoča, da se uporabnik do pomembnejših točk na obrobju mesta oziroma glavnih mestnih vpadnic pripelje z osebnim vozilom, pot v mesto pa nadaljuje z javnim prevozom ali mestnim kolesom v sistemu BicikeLJ. Uporabniki točk P+R pridobijo s plačilom parkirnine v višini 1,20 EUR tudi pravico do dveh voženj z avtobusom LPP, ki velja do 23:59 istega dne. Tako zmanjšujemo število avtomobilov v samem mestu.

V Ljubljani deluje šest parkirišč po sistemu P+R:

• P+R Dolgi most (vrednost projekta razširitve in preureditve obstoječega parkirišča: 1,3 milijona evrov, projekt je sofinancirala EU),
• P+R Barje (vrednost projekta izgradnje: 4,2 milijona evrov, projekt je sofinancirala EU),
• P+R ŠRC Stožice (del projekta izgradnje ŠRC Stožice),
• P+R Studenec (vrednost projekta izgradnje: 796.400 evrov),
• P+R Ježica (vrednost projekta izgradnje: 50.795 evrov)
• P+R Stanežiče (vrednost projekta izgradnje: 5.2 milijona evrov, projekt sta sofinancirali RS in EU).

V sodelovanju s sosednjimi občinami je omogočeno plačilo z Urbano še na treh drugih P+R parkiriščih. Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice (JP LPT) upravlja z javnimi parkirnimi površinami (vključno s P+R parkirišči), parkirnimi hišami za osebna vozila (Kongresni trg, Kozolec II) in parkirišči za tovorna vozila.

Že v letu 2007 je začela na spletni strani JP LPT delovati aplikacija, ki uporabnikom parkirišč, s katerimi upravlja JP LPT, zagotavlja podatke o njihovi zasedenosti.

V letu 2015 je bila aplikacija nadgrajena s podatki o možnosti najema parkirnih mest na navedenih parkiriščih in morebitnimi čakalnimi vrstami.

Parkomat. Foto: Nik Rovan

Brezplačno parkiranje in prevoz z mestnimi avtobusi ob večjih prireditvah

Na večje prireditve se lahko obiskovalci tri ure pred in tri ure po končani prireditvi brezplačno zapeljejo z mestnim avtobusom z vstopnico prireditve, ki je ustrezno opremljena z logotipom LPP. Na območju ŠRC Stožice in bližnji okolici pa lahko obiskovalci dve uri pred prireditvijo in uro po njej brezplačno parkirajo na parkirnih mestih MOL.

S parkirno politiko prednostno zagotavljamo parkirna mesta v okolici zdravstvenih, oskrbnih, izobraževalnih in drugih javnih storitev, medtem ko ga v strogem mestnem središču omejujemo. Dosedanja praksa kaže, da se določen red mirujočega prometa vzpostavi pri uvedbi plačljivega prometnega režima, ki ga usklajujemo s pristojno Četrtno skupnostjo in številnimi drugimi deležniki.  Parkiranje v Ljubljani je urejeno po conah. Spodbujamo predvsem uporabo parkirišč po sistemu P+R. Plačilo parkirnine omogočamo z enotno mestno kartico Urbana, storitve Urbana SMS-parkiranje ali prek mobilne aplikacije Urbana. 

Parkiranje turističnih avtobusov v Ljubljani je urejeno na sedmih parkiriščih, kjer je na voljo 90 parkirnih mest, od tega je 13 kratkotrajnih, urejenih ob vozišču. Točne lokacije si lahko ogledate na naslednji povezavi.

Foto: Pexels

Parkirišče za tovorna vozila Ježica se nahaja na obrobju mesta Ljubljane. Iz smeri Ljubljana - center greste po Dunajski cesti in vozite v smeri Črnuč, do križišča za železniškim prehodom, iz katerega zavijete na obvozno cesto (Nemško cesto) in 100 m naprej se na levi nahaja parkirišče Ježica, ki je varovano in ima 91 parkirnih mest. Delovni čas parkirišča je 24 ur/dnevno.

Informacijo o ceni parkiranja na parkirišču za tovorna vozila Ježica dobite na naslednji povezavi.

• 9 parkirnih mest na Levstikovem trgu,
• 8 parkirnih mest na Beethovnovi ulici,
• 6 parkirnih mest na Cankarjevi,
• 2 parkirni mesti na Miklošičevi cesti,
• 7 parkirnih mest na Vodnikovem trgu,
• 7 parkirnih mest na Gosposki ulici,
• 10 parkirnih mest na Vegovi ulici,
• 10 parkirnih mest na Grubarjevem nabrežju,
• 8 parkirnih mest na Bregu,
• 7 parkirnih mest na Adamič-Lundrovem nabrežju,
• 7 parkirnih mest na parkirišču Trg mladinskih delovnih brigad,
• 2 parkirni mesti na parkirišču Trg prekomorskih brigad in
• 2 parkirni mesti v parkirni hiši Kozolec

Izrabljeno motorno vozilo je nerabno ali zavrženo motorno vozilo, ki se mu je življenjska doba iztekla zaradi poškodb ali starosti ali drugih razlogov, in je zaradi tega postalo odpadek po merilih iz uredbe, ki ureja ravnanje z odpadki. Izrabljeno motorno vozilo je lastnik dolžan dostaviti do prevzemnega mesta ali v center za obdelavo izrabljenih motornih vozil, kjer z osebnim dokumentom in prometnim dovoljenjem izkaže lastništvo in prejme potrdilo o razgradnji.

S 1. decembrom 2005 zadnjemu lastniku vozila ni več treba plačati storitve razgradnje izrabljenega motornega vozila. »Stara bremena« so izrabljena motorna vozila, ki so bila odjavljena iz prometa v času pred 1. majem 2004, za katera ni mogoče ugotoviti ali določiti zadnjega lastnika in so zavržena na privatnih ali javnih površinah ali so nedovoljeno odložena v naravi. Po 1. maju 2005 mora za odstranitev in ekološko razgradnjo izrabljenih vozil poskrbeti lastnik zemljišča, na katerem je vozilo.

Za zapuščeno vozilo velja vozilo, ki je nerabno oz. zavrženo, ki se mu je življenjska doba iztekla zaradi poškodb ali starosti ali drugih razlogov oz. ni skladiščeno v skladu z državnim predpisom o ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili. 

Nadzor nad zapuščenimi vozili izvajajo mestni redarji MOL, ki na zapuščeno vozilo po prijavi ali uradni dolžnosti nalepijo pisno obvestilo, da se mora vozilo v osmih dneh odstraniti. Če je po osmih dneh vozilo še vedno na istem mestu, mestni redar odredi odstranitev zapuščenega vozila na varovan prostor in hkrati ugotavlja lastnika vozila. 

Odstranitev se opravi na stroške lastnika zapuščenega vozila. Zapuščeno vozilo se hrani na varovanem prostoru največ 60 dni od dneva, ko je bilo pripeljano.

V tem času mestni redar pozove lastnika vozila, da poravna vse stroške odvoza in hrambe vozila ter ga odpelje. Če po preteku 60 dnevnega roka lastnik vozila ne odjavi, se šteje, da je vozilo brez lastnika. Lastninsko pravico na vozilu pridobi Mestna občina Ljubljana, ki občasno organizira javno prodajo zapuščenih vozil.