Podoba prostora, posebej grajenega prostora, pa tudi prostorskih aktov, ki so podlaga za oblikovanje podobe mesta, je plod vplivanja številnih različnih udeležencev v postopkih prostorskega načrtovanja. Mednje sodita tudi strokovna in splošna javnost, kot eden od bistvenih bodočih uporabnikov prostora.

Slovenska prostorska zakonodaja zato v proces priprave prostorskih aktov umešča element javne razgrnitve. Ta je namenjena najširši javnosti, ki se lahko s predlogom bodočega razvoja prostora, kakor je zastavljen v prostorskem aktu, podrobno seznani, takoj zatem pa ga s svojimi predlogi oziroma pripombami tudi sooblikuje. Gre za pomemben element doseganja načela demokratičnosti pri razvoju v prostoru. Predvsem pa se s tem, da prepoznavamo in usklajujemo različna stališča do predlogov posegov v prostor, lahko tudi približamo družbeno kar najbolj sprejemljivemu razvoju.

Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), ki je v uporabi od 1. junija 2018, predvideva oziroma opredeljuje javno razgrnitev za strateške in izvedbene prostorske akte ter za lokacijske preveritve. Javna razgrnitev strateškega prostorskega akta (občinskega prostorskega plana) mora trajati najmanj 60 dni, javna razgrnitev izvedbenih prostorskih aktov (občinskega prostorskega načrta in občinskega podrobnega prostorskega načrta) najmanj 30 dni, pobuda in elaborat lokacijske preveritve pa morata biti javno razgrnjena najmanj 15 dni. Informacija o javni razgrnitvi se objavi v javnih občilih.

V okviru javne razgrnitve se opravi tudi javna obravnava, kjer občina oziroma pripravljavec - lahko tudi ob sodelovanju načrtovalca - javnosti podrobno predstavi prostorski akt in spodbudi javno razpravo o njem. ZUreP-2 ne predvideva javne obravnave za lokacijsko preveritev.
Plod razgrnitve so tudi pripombe oziroma predlogi javnosti, do katerih občina kasneje zavzame stališča ter skladno z njimi dopolni podobo dokumenta.

Mestna občina Ljubljana svoje prostorske akte praviloma razgrne v prostorih Oddelka za urejanje prostora na Poljanski cesti 28 ter na sedežu četrtne skupnosti, v katere prostoru se poseg načrtuje. Na sedežu četrtne skupnosti, kjer je bilo gradivo razgrnjeno, je praviloma izvedena tudi javna obravnava.