-
1. 10. 2019
CTRL.SHIFT.ESC.
Že nekaj časa internet ni samo informacijski medij, ampak vzporedni svet, v katerem informacije živijo svoje življenje, urejeno po svojih pravilih – po zakonu interneta. Tu so informacije o ljudeh in dogodkih izbrani in urejeni (CTRL.) trenutki iz resničnega sveta, zato včasih ne ločimo resnice od njene virtualne različice. Ko se virtualna identiteta zapolni z vsemi »the best of«, kaj se zgodi s tistimi deli nas, ki niso dovolj lepi in srečni za javnost? Ko se mavrična podoba z interneta preseli v realno okolje, v parke, na šolske hodnike in učilnice (SHIFT.), naša dejanja nimajo funkcije »razveljavi«. Če nam je vsebina pod bleščečim površjem sploh znana, ali znamo z njo hoditi, govoriti in ohranjati odnose? Plesna predstava opozarja na problem informacijske tehnologije in z njo povezanih navad sodobnega sveta, ki jih ne moremo zanikati niti prepovedati (DEL.). Ne obstaja pobeg iz virtualne resničnosti, obstaja le pobeg iz njenih pasti (ESC.)
-
1. 10. 2019
Kako zorijo ježevci
Uprizoritev Kako zorijo ježevci je nastala po istoimenski knjižni predlogi avtorja Petra Svetine in ilustratorja Damijana Stepančiča (Založba Miš, 2015), nagrajeni z večernico, nagrado za najboljše slovensko otroško in mladinsko izvirno leposlovno delo. V igriv lutkovno-igrani preplet poveže več kratkih zgodb, prepredenih z nonsens humorjem, ter v prismuknjenih prigodah spremlja ježevca Helgeja in Nikozijo, ki raziskujeta svet, si zastavljata nenavadna vprašanja in se s pestro druščino prikupnih živali odpravljata v vsakovrstne pustolovščine: iščeta spomin, ki bi se ju močno držal za tačko, lovita sladolede, si za rojstni dan pošiljata telegrame in se zabavata ob norčavih dogodivščinah z bliskovitim mungom, ki vedno zamuja, z goriležem na motorinu, slonom, ki zna naslikati čisto vse, lenobnima lenivcema in drugimi. V tem razgibanem svetu, ki je včasih brez logike in smiseln le samemu sebi, medtem podlasec Svit vztrajno pometa črke in jih zbira.
-
1. 10. 2019
Tina Pustovrh Puc: Vsako drevo sporoča svojo zgodbo
Razstava
-
30. 9. 2019
Nova frekvenca - Ajda Stina Turek
Pogovor in koncert
-
30. 9. 2019
V kaj je zrasel deček z žužki v glavi?
Predavanje Dušana Kastelica
-
30. 9. 2019
Pozabljene podobe: o začetkih stripa na slovenskem
Predavanje Pie Nikolič
-
30. 9. 2019
Peter Klepec ali Kako postaneš pravi junak
Dramatizacija legende o Petru Klepcu se naslanja na različne vire in literarne predelave, pri čemer je ena ključnih pripovedka Franceta Bevka, v razmisleku o Petru Klepcu pa poudarja uresničitev iskrene želje in etično uporabo moči. Peter Klepec ali Kako postaneš pravi junak izhaja iz sodobnega doživljanja otroške igre in v ospredje postavi Petra kot dečka današnjega časa, ki se s pomočjo starejše sestre vživi v zgodbo Petra Klepca, pridobi čudežno moč in premaga svoje velike strahove. V preskušnjah, ki sledijo, se nauči uporabljati svojo moč v dober namen in spozna, kako se rešujejo zagate na otroškem igrišču.
-
30. 9. 2019
Čarovnik barv
Čarovnik barv je zgodba o sivem mestu in o času, imenovanem Velika Sivina. Prebivalci majhnega mesta so zliti s sivino, sive so njihove hiše, obleke in občutki. Med njimi živi tudi Čarovnik, ki v ta puščobni svet želi vnesti barve. Tako ustvari modro barvo in svet spremeni v Veliko Modrino, ga nato celega obarva v rumeno in kasneje potopi še v rdečo, vendar vsaka barva popolnoma prevzame oblast nad vzdušjem v mestu in pokaže neželen vpliv na ljudi. Uprizoritev kratko zgodbo razpre prek več variacij enakih ali podobnih situacij, ki poudarijo spremembe na podlagi posameznih barv. V likovni podobi ustvarja kontrast med dvodimenzionalnimi lutkami prebivalcev mesta in čarovnikom, katerega mešanje zvarkov in ustvarjanje čarovnij upodobi igralec, v končnem razpletu pa pripelje do jasne ugotovitve, da je najlepši svet tisti, v katerem vsaka barva najde svoje mesto.
-
29. 9. 2019
Hlapec Jernej in njegova pravica
V današnji dobi vsesplošnega cinizma, popolne »naturalizacije« prava in ekonomije, ko se nemo odpovedujemo nekoč težko priborjenim pravicam, je skoraj nujno pripovedovati to malodane biblično zgodbo o hlapcu Jerneju in njegovi pravici. Kdo so sodobni hlapci Jerneji? Kakšni poslovni modeli omogočajo novodobno suženjstvo? Ali je življenje iz rok v usta še človeka vredno življenje? Uprizoritev ponuja vpogled zunaj meja mentalnega in socialnega geta – v delovna okolja, kjer razmerje hlapec-gospodar še zdaleč ni preseženo. Če teh meja ne bomo presegali in prestopali, bomo kot družba težko obstali. Režiser Žiga Divjak je v okviru svojega magistrskega dela k projektu pristopil s pomočjo raziskave, s katero ugotavlja, da prekariat ni zamejen ne na določena delovna področja ne generacijsko.
-
29. 9. 2019
Lepo je biti Koprčan
Lepo je biti Koprčan mladim humorno predstavlja kulturno dediščino mesta Koper ter s tem opozarja na bogastvo, raznolikost in pomen kulturne dediščine. Razgibana uprizoritev združi različne teme kulturne dediščine in vsakdan popularne kulture ter gledališko situacijo zastavi skozi snemanje televizijskega kviza, ki v marsičem spominja na realne oddaje. Gledalci so priča tudi vsem pripetljajem, ki se odvijajo med premori, ter kot gostje v studiu vključeni v podporo in spodbudo tekmovalkama. V poznavanju kulturne dediščine Kopra se preizkusita mladi dekleti, ki ju skozi različna vprašanja vodi spektakularni voditelj. Pomoč pri odgovorih je na voljo tudi v kratkih skečih ali videih, zahtevno skrb za nemoten potek dogodkov pa duhovito prevzame asistent režije.
