Kako prepoznam veliki pajesen?

Domovina: Vzhodna Azija.

Opis: Veliki pajesen je vitko listopadno drevo z debelimi vejami, lubje je gladko in sivo. Listi so premenjalno ... Preberi več > Domovina: Vzhodna Azija.

Opis: Veliki pajesen je vitko listopadno drevo z debelimi vejami, lubje je gladko in sivo. Listi so premenjalno razvrščeni, več decimetrov dolgi, goli, pernato sestavljeni s kratkopecljatimi širokosuličastimi lističi, ki so pri dnu prisekani do srčasti. Listno vreteno in mladi poganjki imajo močan, neprijeten vonj. Vrsta je dvodomna. Socvetja so velika, gosta, pokončna. Na ženskih rastlinah se čez poletje razvijejo nekaj centimetrov dolgi krilati oreški, širokosuličaste oblike s semenom približno v sredini, ki postopno odpadajo.

Čas cvetenja: maj–junij.
Zrelost semen: od septembra naprej.

Razmnoževanje: Veliki pajesen se razmnožuje s semeni, ki jih raznaša veter, in vegetativno s podzemnimi poganjki, ki začnejo rasti, če drevo požagamo.

Rastišča: Veliki pajesen je okrasno drevo, ki se kot invazivka pojavlja na suhih ruderalnih rastiščih (razpoke tlaka, cestni robovi, opuščena gradbišča) in kot pionirska vrsta v zaraščanju opuščenih suhih travnikov.

Odstranjevanje: Mlade rastline lahko izkopljemo in pazimo, da čimbolj natančno odstranimo tudi podzemne dele. Pri večjih rastlinah žaganje nadzemnih delov povzroči izraščanje mnogih novih rastlin v okolici požaganega drevesa. Poganjki poženejo tudi iz ostanka odžaganega debla. Pri mlajših drevesih se lahko obnese odstranjevanje obroča lubja v širini 15 cm, kar povzroči odmrtje drevesa. Kot učinkovito se je izkazalo vbrizgavanje herbicida, ki ga nanesemo v poševno navzdol navrtane luknjice v deblu. Herbicide lahko uporabljajo le osebe z vsemi potrebnimi potrdili in dovoljenji na način, ki ne škodi ljudem in okolju! Kam z odstranjenimi rastlinami: Odstranjene veje oddamo v zbirni center kot zeleni odrez. Ni znano, da bi se ukoreninjale. Podzemne dele in plodove je treba oddati v sežig.

Opozorilo: Nekateri ljudje so alergični na pelod pajesena, sok te rastline pa lahko povzroča vnetje srčne mišice.

VEČ: https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/applause/ < Manj

Oglejte si posnetek

Kako prepoznam orjaško / kanadsko zlato rozgo?

Opazili ju boste, če se boste v teh dneh odpravili na sprehod izven mesta, v bližini rek in potokov. Posušene pokončne poganjke obeh vrst lahko ... Preberi več > Opazili ju boste, če se boste v teh dneh odpravili na sprehod izven mesta, v bližini rek in potokov. Posušene pokončne poganjke obeh vrst lahko opazujemo vsaj do prvih obilnejših snežnih padavin. Iz rumenih socvetij se jeseni razvijejo številni drobni plodovi, ki na rastlini ostanejo vso zimo.

Odstranjevanje zlate rozge in kam z odstranjenimi rastlinami?
Posamične rastline lahko ročno izkopljemo in pri tem pazimo, da odstranimo vse podzemne dele. Širjenje manjših sestojev lahko omejimo s košnjo ali odstranjevanjem rastlin še pred cvetenjem.

S tem preprečimo vnašanje novih semen v talno zalogo semen in s tem kalitev novih rastlin. S pogosto košnjo sčasoma izčrpamo zaloge hranil v korenikah in rastline počasi propadejo.

Različni viri navajajo, da košnja dvakrat letno (maja in avgusta) več let zapored lahko zelo zmanjša sestoj zlate rozge.

Necvetoče poganjke lahko kompostiramo, stebla pa lahko oddate v zbirni center na Povšetovi ul. 2 v Ljubljani.

Skupaj proti množičnemu razraščanju invazivnih tujerodnih rastlin
Verjetno ste se vprašali, zakaj bi zlato rozgo sploh odstranjevali, če je pa lepa, rumena, skoraj okrasna?

Orjaška in kanadska zlata rozga sta pri nas dve izmed najbolj invazivnih vrst rastlin. Preraščata naravne sestoje, razraščata se v gozdovih, ob vodah in ogrožata ranljive rastlinske sestoje. < Manj

Oglejte si posnetek

Kako izdelamo cvetlično ovojnico?

V evropskem projektu APPLAUSE izdelujemo pisemske ovojnice iz invazivnih tujerodnih rastlin, ki jih naberemo sami. Surovina za papir so suha stebla ... Preberi več > V evropskem projektu APPLAUSE izdelujemo pisemske ovojnice iz invazivnih tujerodnih rastlin, ki jih naberemo sami. Surovina za papir so suha stebla japonskega ali češkega dresnika, za okrasitev pa uporabimo cvetove več drugih vrst rastlin. < Manj

Oglejte si posnetek

Junij v Ljubljani 2019

Letošnji festival Junij v Ljubljani je bil rekordno obiskan, saj ocenjujemo, da si je festival ogledalo približno 20.000 gledalcev.

Oglejte si posnetek

Jerneja Jug Jerše: zakaj je dobro poznati svoj ogljični odtis

Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji in ambasadorka projekta PSLifestyle, je preizkusila spletno aplikacijo PSL za ... Preberi več > Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji in ambasadorka projekta PSLifestyle, je preizkusila spletno aplikacijo PSL za trajnostni življenjski slog. Spoznajte jo tudi vi, izračunajte svoj ogljični odtis in začnite svojo pot k bolj trajnostnem življenju že danes.
Na Mestni občini Ljubljana sodelujemo v evropskem projektu PSLifestyle v partnestvu z Inštitutom Circular Change. < Manj

Oglejte si posnetek

Japonski in češki dresnik

Japonski dresnik je do 2 m visoka zelnata trajnica z razraslimi podzemnimi korenikami, ki lahko segajo več metrov globoko. Steblo je votlo in ... Preberi več > Japonski dresnik je do 2 m visoka zelnata trajnica z razraslimi podzemnimi korenikami, ki lahko segajo več metrov globoko. Steblo je votlo in kolenčasto členjeno. Listi so premenjalno dvoredno razvrščeni, kratkopecljati, širokojajčasti, nekoliko daljši kot širši, s prisekanim listnim dnom, dolgi do 15 cm. V Sloveniji so prisotne le ženske rastline. Cvetovi so združeni v mnogocvetna socvetja, imajo 5 belih cvetnih listov, zunanji 3 se s širokimi robovi stikajo. Sahalinski dresnik je mnogo večji od japonskega, saj zraste tudi do 5 m v višino. Listi so podolgasti, imajo srčasto listno dno in po žilah na spodnji strani listov so dlakavi. Listi so lahko dolgi do 40 cm. Pri češkem dresniku (križanec japonskega in sahalinskega dresnika) so listi dolgi do 25 cm, listno dno vsaj nekoliko srčasto, na žilah listov so posamični kratki nekajcelični laski. Cvetovi so večinoma moški, vmes lahko tudi posamični dvospolni. < Manj

Oglejte si posnetek

Japonski ali češki dresnik - kako ga odstranimo

Mnoge invazivne tujerodne vrste gojimo na vrtovih, večinoma kot okrasne rastline
V Sloveniji je število tujerodnih vrst, ki jih prepoznavamo kot ... Preberi več > Mnoge invazivne tujerodne vrste gojimo na vrtovih, večinoma kot okrasne rastline
V Sloveniji je število tujerodnih vrst, ki jih prepoznavamo kot invazivne, iz leto v leto večje.

V okviru projekta bomo razvili aplikacijo za samostojno prepoznavanje 25 rastlinskih vrst, posneli krajše filme o njihovih značilnostih in načinih odstranjevanja ter za 15 rastlinskih vrst izdelali tudi 3D modele.

Razširjenost rastlinskih vrst bomo ugotavljali s pomočjo analize ortofoto posnetkov in posnetkov satelita Sentinel-2, izvedli pa bomo tudi terenski popis prisotnih invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst na zemljiščih v lasti MOL.

Na območju MOL bomo v času trajanja projekta organizirali 60 prostovoljnih akcij, na katerih bodo udeleženci spoznavali problematiko invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst, se najpogostejše vrste naučili prepoznavati in tudi ustrezno odstraniti.

V projekt bomo vključili tudi otroke in starejše. V času trajanja projekta bomo organizirali 70 naravoslovno-tehničnih dni za vrtce in osnovne šole. Izvedli pa bomo tudi 30 delavnic za starejše, kjer se bodo udeleženci naučili prepoznavati tujerodne rastline in kako jih predelati v koristne izdelke. < Manj

Oglejte si posnetek

Jakob Jež: Župančičeva nagrada 2017 za življenjsko delo

Župančičevo nagrado 2017 za življenjsko delo je prejel skladatelj Jakob Jež. Predlagatelji iz Društva slovenskih skladateljev so v predlogu za ... Preberi več > Župančičevo nagrado 2017 za življenjsko delo je prejel skladatelj Jakob Jež. Predlagatelji iz Društva slovenskih skladateljev so v predlogu za podelitev nagrade zapisali, da Jakoba Ježa označuje sodobna glasbena usmerjenost, ki je prepletena z ljudskim izročilom in slovensko glasbeno zgodovinsko preteklostjo. Njegova glasba je blizu poslušalcem in izvajalcem, je dojemljiva, prepričljiva, hkrati pa zveni sodobno in sveže. Njegova dela so našla pot do slehernega slovenskega pevskega zbora, kjer je pustil močan pečat.

Avtorica video portretov: Anuša Gaši
Snemalec: Sašo Novak
Montažer in kolorist: Jurij Moškon
Oblikovalec zvoka: Vjekoslav Mikez
Asistent snemalca: Jaka Cuderman < Manj

Oglejte si posnetek

Izmenjevalnica reči v Mestni občini Ljubljana

V Mestni občini Ljubljana z uveljavljanjem načel krožnega gospodarstva povečujemo učinkovitost virov in prispevamo k preprečevanju nastajanja ... Preberi več > V Mestni občini Ljubljana z uveljavljanjem načel krožnega gospodarstva povečujemo učinkovitost virov in prispevamo k preprečevanju nastajanja odpadkov. V objektih velike mestne družine smo začeli z vzpostavljanjem Izmenjevalnic reči v želji, da ostanemo zgled drugim in še odgovorneje ravnamo z naravnimi viri. Izmenjevalnice reči so namenjene zaposlenim v posameznem objektu, v njej pa lahko zaposleni odložijo ali vzamejo še uporabne reči:
• Tekstil (otroška, ženska in moška oblačila, prte, zavese, ...),
• Keramiko in steklo (vaze, posode, kozarce, krožnike …),
• Knjige,
• CDje, DVDje, glasbila, …,
• Slike, kipce, … in
• Igrače in igre.

Uporaba Izmenjevalnice reči je povsem anonimna. Edini pogoj za uporabo je tehtanje reči pred oddajo in pred ponovno uporabo ter vpis teže v e-obrazec. Reči, ki bodo na policah ostale več kot 6 mesecev bomo oddali Centru ponovne uporabe Ljubljana. < Manj

Oglejte si posnetek

Hackathon: z odprtimi podatki do zelene prihodnosti - poplavna varnost

Območja Mestne občine Ljubljana so glede na škodni potencial, zdravje ljudi, pomembno infrastrukturo, kulturne spomenike in še nekatere druge ... Preberi več > Območja Mestne občine Ljubljana so glede na škodni potencial, zdravje ljudi, pomembno infrastrukturo, kulturne spomenike in še nekatere druge kriterije, razvrščena na prvo mesto po poplavni ogroženosti v Sloveniji. Na novo postavljena mreža merilnih postaj na 17 strateških točkah manjših vodotokov - hudournikov skupaj z že prej obstoječo merilno infrastrukturo ARSO predstavlja bogat vir odprtih podatkov o ključnih vodostajih na območju Mestne občine Ljubljana. Kako uporabiti te podatke v digitalnih rešitvah, da bodo imeli največjo vrednost za prebivalce in vse ostale, na katere imajo poplave vpliv? < Manj

Oglejte si posnetek