Projekt APPLAUSE: Prepoznajte amerikanski javor

Amerikanski javor (Acer negundo) je, podobno kot druge invazivne rastline, zelo nezahteven za vzdrževanje in je verjetno zato pogosto mestno drevo ... Preberi več > Amerikanski javor (Acer negundo) je, podobno kot druge invazivne rastline, zelo nezahteven za vzdrževanje in je verjetno zato pogosto mestno drevo. Več tukaj: https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/applause/novice < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: papirni lonček

Že v aprilu smo izdali Priročnik za domačo izdelavo izdelkov, ki smo ga sedaj dopolnili s štirimi dodatnimi recepti.

S pomočjo priročnika si boste ... Preberi več > Že v aprilu smo izdali Priročnik za domačo izdelavo izdelkov, ki smo ga sedaj dopolnili s štirimi dodatnimi recepti.

S pomočjo priročnika si boste lahko sedaj doma izdelali še semenski papir.

Navdušeni bomo, če boste tudi sami izdelali katerega izmed uporabnih izdelkov in nam fotografijo v digitalni obliki (kot .jpg ali prek programa za pošiljanje velikih datotek) poslali na naslov applause@ljubljana.si.

Z veseljem bomo fotografijo objavili na naših komunikacijskih kanalih. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Okrasne invazivne rastline v naravi

Meščankam in meščanom Mestne občine Ljubljana želimo olajšati samostojno prepoznavanje invazivnih tujerodnih rastlin in tega, kako jih ustrezno ... Preberi več > Meščankam in meščanom Mestne občine Ljubljana želimo olajšati samostojno prepoznavanje invazivnih tujerodnih rastlin in tega, kako jih ustrezno odstraniti in predelati v koristne izdelke (1). Če tega ne želijo narediti sami, se bodo lahko oglasili v centru ponovne uporabe, kjer jih bomo skupaj predelali na delavnicah (2), lahko pa jih bodo zgolj oddali v zbirnem centru, kjer jih bomo partnerji v projektu predelali v koristne izdelke in prodali (3). Več: https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljub... < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Obiskovalci vrtnih centrov bodite pozorni, kaj kupujete v vrtnih centrih

Meščankam in meščanom Mestne občine Ljubljana želimo olajšati samostojno prepoznavanje invazivnih tujerodnih rastlin in tega, kako jih ustrezno ... Preberi več > Meščankam in meščanom Mestne občine Ljubljana želimo olajšati samostojno prepoznavanje invazivnih tujerodnih rastlin in tega, kako jih ustrezno odstraniti in predelati v koristne izdelke (1). Če tega ne želijo narediti sami, se bodo lahko oglasili v centru ponovne uporabe, kjer jih bomo skupaj predelali na delavnicah (2), lahko pa jih bodo zgolj oddali v zbirnem centru, kjer jih bomo partnerji v projektu predelali v koristne izdelke in prodali (3).
Več: https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/applause/ < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Lastniki zemljišč bodite pozorni na invazivne rastline na vaših zemljiščih

Meščankam in meščanom Mestne občine Ljubljana želimo olajšati samostojno prepoznavanje invazivnih tujerodnih rastlin in tega, kako jih ustrezno ... Preberi več > Meščankam in meščanom Mestne občine Ljubljana želimo olajšati samostojno prepoznavanje invazivnih tujerodnih rastlin in tega, kako jih ustrezno odstraniti in predelati v koristne izdelke (1). Če tega ne želijo narediti sami, se bodo lahko oglasili v centru ponovne uporabe, kjer jih bomo skupaj predelali na delavnicah (2), lahko pa jih bodo zgolj oddali v zbirnem centru, kjer jih bomo partnerji v projektu predelali v koristne izdelke in prodali (3). Več: https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljub... < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Kulinarična delavnica - Topinambur z lisičkami

Topinambur je bližnji sorodnik sončnice.

Domovina: Severna Amerika.

Opis: Topinambur je do 3 m visoka zelnata trajnica z gomoljasto ... Preberi več > Topinambur je bližnji sorodnik sončnice.

Domovina: Severna Amerika.

Opis: Topinambur je do 3 m visoka zelnata trajnica z gomoljasto odebeljenimi korenikami. Steblo je zgoraj pogosto nekoliko razvejeno in srhkodlakavo. Listi so jajčastosuličasti, grobo nazobčani, pecljati, zgoraj raskavi in spodaj dlakavi. Na steblu se razvije več dolgopecljatih pokončnih koškov, ki v premeru merijo 4–8 cm. Vsi cvetovi so rumeni, jezičastih je 12–15, dolgi so do 4 cm in približno 1 cm široki. Plodovi so enosemenske rožke, dolge 4–6 mm, s kodeljico iz 4 ščetin.

Rastišča: Raste na sončnih legah na bogatih vlažnih tleh, kot so bregovi rek in potokov, gozdni robovi, ob cestah, na nasipališčih, redko tudi gojeno.

Čas cvetenja: September–november.

Zrelost semen: Pozna jesen, vendar semena pri nas ne dozorijo.

Razmnoževanje in razširjanje: Glavni način razmnoževanja je z razkosanjem korenik in gomoljev. Gomolje lahko nehote raznesemo s prstjo, če pa so sestoji topinamburja v bližini vodotokov, jih lahko prenaša tudi voda. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Kulinarična delavnica - Topinamburjev quiche

Topinambur je bližnji sorodnik sončnice.

Domovina: Severna Amerika.

Opis: Topinambur je do 3 m visoka zelnata trajnica z gomoljasto ... Preberi več > Topinambur je bližnji sorodnik sončnice.

Domovina: Severna Amerika.

Opis: Topinambur je do 3 m visoka zelnata trajnica z gomoljasto odebeljenimi korenikami. Steblo je zgoraj pogosto nekoliko razvejeno in srhkodlakavo. Listi so jajčastosuličasti, grobo nazobčani, pecljati, zgoraj raskavi in spodaj dlakavi. Na steblu se razvije več dolgopecljatih pokončnih koškov, ki v premeru merijo 4–8 cm. Vsi cvetovi so rumeni, jezičastih je 12–15, dolgi so do 4 cm in približno 1 cm široki. Plodovi so enosemenske rožke, dolge 4–6 mm, s kodeljico iz 4 ščetin.

Rastišča: Raste na sončnih legah na bogatih vlažnih tleh, kot so bregovi rek in potokov, gozdni robovi, ob cestah, na nasipališčih, redko tudi gojeno.

Čas cvetenja: September–november.

Zrelost semen: Pozna jesen, vendar semena pri nas ne dozorijo.

Razmnoževanje in razširjanje: Glavni način razmnoževanja je z razkosanjem korenik in gomoljev. Gomolje lahko nehote raznesemo s prstjo, če pa so sestoji topinamburja v bližini vodotokov, jih lahko prenaša tudi voda. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Kulinarična delavnica - Štrboncljeva sladica

Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki ... Preberi več > Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki so rahlo trnati, listi imajo na pecljih žleze, cvetovi večinoma ne rastejo v socvetjih, ampak posamezno, plodovi so do 3 cm debeli, okrogli, rdeči ali rumeni in poprhnjeni. V Sloveniji je pogosta t. i. pisardovka (P. cerasifera ‘Pissardii’), njena sorta s temno rdečimi listi, belimi do rožnatimi cvetovi in škrlatnordečimi plodovi. Sorta ‘Nigra’ ima v prečnem prerezu rdeče poganjke in temno rdeče liste, ki so večji kot pri pisardovki. Vrsta je morfološko precej variabilna, možno je tudi, da pri nas obstajajo njeni križanci z drugimi gojenimi vrstami iz rodu sliv.

Rastišča: Raste na obrežjih rek, ruderalnih rastiščih, vzdolž železniških nasipov, na gozdnih robovih, gozdnih jasah, robovih cest in železnic. Navadno tvori zelo goste sestoje, v katerih drugih rastlin skorajda ni.

Čas cvetenja: Marec–april.

Zrelost semen: Julij–avgust.

Razmnoževanje in razširjanje: Semena razširjajo ptice, ki se prehranjujejo z njenimi plodovi. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Kulinarična delavnica - Štrboncljeva hladna juha

Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki ... Preberi več > Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki so rahlo trnati, listi imajo na pecljih žleze, cvetovi večinoma ne rastejo v socvetjih, ampak posamezno, plodovi so do 3 cm debeli, okrogli, rdeči ali rumeni in poprhnjeni. V Sloveniji je pogosta t. i. pisardovka (P. cerasifera ‘Pissardii’), njena sorta s temno rdečimi listi, belimi do rožnatimi cvetovi in škrlatnordečimi plodovi. Sorta ‘Nigra’ ima v prečnem prerezu rdeče poganjke in temno rdeče liste, ki so večji kot pri pisardovki. Vrsta je morfološko precej variabilna, možno je tudi, da pri nas obstajajo njeni križanci z drugimi gojenimi vrstami iz rodu sliv.

Rastišča: Raste na obrežjih rek, ruderalnih rastiščih, vzdolž železniških nasipov, na gozdnih robovih, gozdnih jasah, robovih cest in železnic. Navadno tvori zelo goste sestoje, v katerih drugih rastlin skorajda ni.

Čas cvetenja: Marec–april.

Zrelost semen: Julij–avgust.

Razmnoževanje in razširjanje: Semena razširjajo ptice, ki se prehranjujejo z njenimi plodovi. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Kulinarična delavnica - Smoothie iz štrbonclja

Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki ... Preberi več > Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki so rahlo trnati, listi imajo na pecljih žleze, cvetovi večinoma ne rastejo v socvetjih, ampak posamezno, plodovi so do 3 cm debeli, okrogli, rdeči ali rumeni in poprhnjeni. V Sloveniji je pogosta t. i. pisardovka (P. cerasifera ‘Pissardii’), njena sorta s temno rdečimi listi, belimi do rožnatimi cvetovi in škrlatnordečimi plodovi. Sorta ‘Nigra’ ima v prečnem prerezu rdeče poganjke in temno rdeče liste, ki so večji kot pri pisardovki. Vrsta je morfološko precej variabilna, možno je tudi, da pri nas obstajajo njeni križanci z drugimi gojenimi vrstami iz rodu sliv.

Rastišča: Raste na obrežjih rek, ruderalnih rastiščih, vzdolž železniških nasipov, na gozdnih robovih, gozdnih jasah, robovih cest in železnic. Navadno tvori zelo goste sestoje, v katerih drugih rastlin skorajda ni.

Čas cvetenja: Marec–april.

Zrelost semen: Julij–avgust.

Razmnoževanje in razširjanje: Semena razširjajo ptice, ki se prehranjujejo z njenimi plodovi. < Manj

Oglejte si posnetek