Projekt APPLAUSE: Kulinarična delavnica - Štrboncljeva sladica

Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki ... Preberi več > Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki so rahlo trnati, listi imajo na pecljih žleze, cvetovi večinoma ne rastejo v socvetjih, ampak posamezno, plodovi so do 3 cm debeli, okrogli, rdeči ali rumeni in poprhnjeni. V Sloveniji je pogosta t. i. pisardovka (P. cerasifera ‘Pissardii’), njena sorta s temno rdečimi listi, belimi do rožnatimi cvetovi in škrlatnordečimi plodovi. Sorta ‘Nigra’ ima v prečnem prerezu rdeče poganjke in temno rdeče liste, ki so večji kot pri pisardovki. Vrsta je morfološko precej variabilna, možno je tudi, da pri nas obstajajo njeni križanci z drugimi gojenimi vrstami iz rodu sliv.

Rastišča: Raste na obrežjih rek, ruderalnih rastiščih, vzdolž železniških nasipov, na gozdnih robovih, gozdnih jasah, robovih cest in železnic. Navadno tvori zelo goste sestoje, v katerih drugih rastlin skorajda ni.

Čas cvetenja: Marec–april.

Zrelost semen: Julij–avgust.

Razmnoževanje in razširjanje: Semena razširjajo ptice, ki se prehranjujejo z njenimi plodovi. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Kulinarična delavnica - Štrboncljeva hladna juha

Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki ... Preberi več > Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki so rahlo trnati, listi imajo na pecljih žleze, cvetovi večinoma ne rastejo v socvetjih, ampak posamezno, plodovi so do 3 cm debeli, okrogli, rdeči ali rumeni in poprhnjeni. V Sloveniji je pogosta t. i. pisardovka (P. cerasifera ‘Pissardii’), njena sorta s temno rdečimi listi, belimi do rožnatimi cvetovi in škrlatnordečimi plodovi. Sorta ‘Nigra’ ima v prečnem prerezu rdeče poganjke in temno rdeče liste, ki so večji kot pri pisardovki. Vrsta je morfološko precej variabilna, možno je tudi, da pri nas obstajajo njeni križanci z drugimi gojenimi vrstami iz rodu sliv.

Rastišča: Raste na obrežjih rek, ruderalnih rastiščih, vzdolž železniških nasipov, na gozdnih robovih, gozdnih jasah, robovih cest in železnic. Navadno tvori zelo goste sestoje, v katerih drugih rastlin skorajda ni.

Čas cvetenja: Marec–april.

Zrelost semen: Julij–avgust.

Razmnoževanje in razširjanje: Semena razširjajo ptice, ki se prehranjujejo z njenimi plodovi. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Kulinarična delavnica - Smoothie iz štrbonclja

Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki ... Preberi več > Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki so rahlo trnati, listi imajo na pecljih žleze, cvetovi večinoma ne rastejo v socvetjih, ampak posamezno, plodovi so do 3 cm debeli, okrogli, rdeči ali rumeni in poprhnjeni. V Sloveniji je pogosta t. i. pisardovka (P. cerasifera ‘Pissardii’), njena sorta s temno rdečimi listi, belimi do rožnatimi cvetovi in škrlatnordečimi plodovi. Sorta ‘Nigra’ ima v prečnem prerezu rdeče poganjke in temno rdeče liste, ki so večji kot pri pisardovki. Vrsta je morfološko precej variabilna, možno je tudi, da pri nas obstajajo njeni križanci z drugimi gojenimi vrstami iz rodu sliv.

Rastišča: Raste na obrežjih rek, ruderalnih rastiščih, vzdolž železniških nasipov, na gozdnih robovih, gozdnih jasah, robovih cest in železnic. Navadno tvori zelo goste sestoje, v katerih drugih rastlin skorajda ni.

Čas cvetenja: Marec–april.

Zrelost semen: Julij–avgust.

Razmnoževanje in razširjanje: Semena razširjajo ptice, ki se prehranjujejo z njenimi plodovi. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Kulinarična delavnica - Robinijeva zmrzlina

Robinija, tako invazivna in tako uporabna.

Domovina: Severna Amerika

Robinija, znana tudi pod napačnim imenom akacija, je do 30 m visoko ... Preberi več > Robinija, tako invazivna in tako uporabna.

Domovina: Severna Amerika

Robinija, znana tudi pod napačnim imenom akacija, je do 30 m visoko listopadno drevo z redko, zračno krošnjo. Koreninski sistem je široko razrasel, gost in večinoma plitev, na ustreznih tleh globlji, v mladosti ima močno glavno korenino. Lubje, sprva gladko in sivo, pri starejših drevesih zlasti podolžno zelo globoko razpoka in porjavi. Mladi poganjki so goli, rjavkastordeči in značilno vzdolžno rebrasti.

Rastišča: Robinija najbolje raste na rahlih, globokih in rodovitnih peščenih tleh. Dobro prenaša slana tla, ne mara kamnitih terenov in rastišč z zastajajočo vodo ali visoko podtalnico. Tudi hude suše ne prenaša dobro. Je svetloljubna vrsta, najbolje uspeva v čistih sestojih, zasenčenost slabo prenaša. Občutljiva je na veter, sneg in zelo nizko temperaturo, prenaša pa onesnažen zrak. Pri nas se je uspešno vključila med domače rastje v gozdnem prostoru in je danes z 0,6 % v lesni zalogi najpogostejša tujerodna drevesna vrsta pri nas. Ponekod se močno razrašča in postaja nadležna invazivka, drugje jo zelo cenijo zaradi široke uporabnosti. Pogosto raste na gozdnih robovih, posekah, nasipih, obrežjih, v bližini naselij in na opuščenih kmetijskih površinah, v strnjen gozd pa se sama ne razširi. Pogosto je gojena kot okrasna in medonosna rastlina.

Čas cvetenja: Maj–junij.

Zrelost semen: Od septembra naprej. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Kulinarična delavnica - Čokoladna pena iz štrbonclja

Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki ... Preberi več > Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki so rahlo trnati, listi imajo na pecljih žleze, cvetovi večinoma ne rastejo v socvetjih, ampak posamezno, plodovi so do 3 cm debeli, okrogli, rdeči ali rumeni in poprhnjeni. V Sloveniji je pogosta t. i. pisardovka (P. cerasifera ‘Pissardii’), njena sorta s temno rdečimi listi, belimi do rožnatimi cvetovi in škrlatnordečimi plodovi. Sorta ‘Nigra’ ima v prečnem prerezu rdeče poganjke in temno rdeče liste, ki so večji kot pri pisardovki. Vrsta je morfološko precej variabilna, možno je tudi, da pri nas obstajajo njeni križanci z drugimi gojenimi vrstami iz rodu sliv.

Rastišča: Raste na obrežjih rek, ruderalnih rastiščih, vzdolž železniških nasipov, na gozdnih robovih, gozdnih jasah, robovih cest in železnic. Navadno tvori zelo goste sestoje, v katerih drugih rastlin skorajda ni.

Čas cvetenja: Marec–april.

Zrelost semen: Julij–avgust.

Razmnoževanje in razširjanje: Semena razširjajo ptice, ki se prehranjujejo z njenimi plodovi. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Kulinarična delavnica - Chutney iz štrbonclja

Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki ... Preberi več > Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki so rahlo trnati, listi imajo na pecljih žleze, cvetovi večinoma ne rastejo v socvetjih, ampak posamezno, plodovi so do 3 cm debeli, okrogli, rdeči ali rumeni in poprhnjeni. V Sloveniji je pogosta t. i. pisardovka (P. cerasifera ‘Pissardii’), njena sorta s temno rdečimi listi, belimi do rožnatimi cvetovi in škrlatnordečimi plodovi. Sorta ‘Nigra’ ima v prečnem prerezu rdeče poganjke in temno rdeče liste, ki so večji kot pri pisardovki. Vrsta je morfološko precej variabilna, možno je tudi, da pri nas obstajajo njeni križanci z drugimi gojenimi vrstami iz rodu sliv.

Rastišča: Raste na obrežjih rek, ruderalnih rastiščih, vzdolž železniških nasipov, na gozdnih robovih, gozdnih jasah, robovih cest in železnic. Navadno tvori zelo goste sestoje, v katerih drugih rastlin skorajda ni.

Čas cvetenja: Marec–april.

Zrelost semen: Julij–avgust.

Razmnoževanje in razširjanje: Semena razširjajo ptice, ki se prehranjujejo z njenimi plodovi. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Katere so grmovne tujerodne invazivne vrste?

Meščankam in meščanom Mestne občine Ljubljana želimo olajšati samostojno prepoznavanje invazivnih tujerodnih rastlin in tega, kako jih ustrezno ... Preberi več > Meščankam in meščanom Mestne občine Ljubljana želimo olajšati samostojno prepoznavanje invazivnih tujerodnih rastlin in tega, kako jih ustrezno odstraniti in predelati v koristne izdelke (1). Če tega ne želijo narediti sami, se bodo lahko oglasili v centru ponovne uporabe, kjer jih bomo skupaj predelali na delavnicah (2), lahko pa jih bodo zgolj oddali v zbirnem centru, kjer jih bomo partnerji v projektu predelali v koristne izdelke in prodali (3). < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt Applause: kako ročno izdelamo papir

Projekt Applause, od škodljivih do uporabnih tujerodnih rastlin z aktivnim vključevanjem prebivalcev, naslavlja nerešena vprašanja glede ravnanja z ... Preberi več > Projekt Applause, od škodljivih do uporabnih tujerodnih rastlin z aktivnim vključevanjem prebivalcev, naslavlja nerešena vprašanja glede ravnanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinami v smislu zero-waste pristopa in krožnega gospodarstva.
Več o projektu na https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/applause/.
#LJzate #applause < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Kako prepoznam žlezavo nedotiko

Plodovi želzave nedotike eksplodirajo – in tako raztrosijo semena po okolici.

Domovina: Himalaja.

Opis: Žlezava nedotika je do 2 m visoka ... Preberi več > Plodovi želzave nedotike eksplodirajo – in tako raztrosijo semena po okolici.

Domovina: Himalaja.

Opis: Žlezava nedotika je do 2 m visoka enoletnica z močnim, golim, do 4 cm širokim, prosojnim in kolenčasto odebeljenim steblom, ki je votlo in sočno. Jajčastosuličasti ostro nazobčani listi so razvrščeni nasprotno, v zgornjem delu vretenasto, po tri v vretencu. Dolgi so 5–18 cm in 3–7 cm široki. Po pecljih so pokriti z žleznimi laski. Škrlatni ali rožnati cvetovi so združeni v latasta socvetja. Dolgi so 2–4 cm, dva stranska venčna lista sta zrasla v čeladasto tvorbo, trije pa so prosti. Cvetovi oddajajo močan vonj, ki poleg medičine v ostrogi privablja čebele. Plod je 3–5 cm dolga glavica, ki se ob zrelosti eksplozivno odpre in izvrže številna semena.

Rastišča: Žlezava nedotika raste predvsem na obrežjih rek, v obcestnih jarkih, na zasenčenih mestih ob robu travnikov, v močvirnih gozdovih in na poplavnih območjih.

Čas cvetenja: Julij–oktober.

Zrelost semen: Julij–november.

Razmnoževanje in razširjanje: Rastlina je enoletnica, ki se razmnožuje spolno s semeni. Ta se razširjajo s sunkovito izstrelitvijo iz plodov, naprej pa jih raznaša vodni tok, veter, morda tudi živali. Semena ostanejo kaljiva poldrugo leto. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Kako prepoznamo Thunbergov česmin?

Ptiči mu pomagajo, da se skriva v živih mejah, tudi če ga ne posadimo.

Domovina: Vzhodna Azija.

Opis: Thunbergov češmin je do 1 m visok, gosto ... Preberi več > Ptiči mu pomagajo, da se skriva v živih mejah, tudi če ga ne posadimo.

Domovina: Vzhodna Azija.

Opis: Thunbergov češmin je do 1 m visok, gosto razrasel grm s tankimi vejami. Listi so zeleni ali rdeče nadahnjeni, 2–4 cm dolgi, lopatičasti, z izrazito zaokroženim vrhom in proti dnu postopno zoženi. Ima večinoma enostavne trne, ti so dolgi 5–15 mm. Cvetovi so v zalistnih grozdih, os socvetja je lokasto ukrivljena. Cvetovi so rumeni, lahko tudi rdečkasti. Plodovi so rdeče eliptične jagode, ki na vejah ostanejo še dolgo v zimo.

Rastišča: Pogosto je gojen kot okrasni grm ali v živih mejah, spontano se pojavlja v podrasti živih mej in gozdov. Vrsta se subspontano razrašča predvsem ob gozdnih potokih, od koder se lahko širi tudi v gozdni prostor, kjer se že kaže njena invazivnost.

Čas cvetenja: Maj–junij.

Zrelost semen: Od julija naprej, a na grmu ostanejo še vso zimo, če jih prej ne pozobajo ptice.

Razmnoževanje in razširjanje: Plodove rade jedo ptice, najverjetneje se s tem širijo tudi semena, tako da se lahko mlade rastline pojavljajo daleč od materinske. Grm se razširja tudi vegetativno, z razraščanjem in z ukoreninjanjem odlomljenih vej. < Manj

Oglejte si posnetek